Materinski dopust

Ženske je 2 meseca pred in 3 mesece po porodu prepovedano razporediti na delo, pri čemer skupno obdobje odsotnosti od dela traja 5 mesecev. Možna je tudi odsotnost samo v 5 zaporednih mesecih po porodu pod pogojem, da zdravnik specialist v okviru državne zdravstvene službe oz. na podlagi koncesije in pristojni zdravnik za preventivne dejavnosti ter varovanje zdravja na delu potrdita, da takšna izbira ne ogroža zdravja nosečnice in otroka. Če pride do poroda pred predvidenim datumom, ki ga zdravnik navede na potrdilu (prezgodnji porod), se vsi dnevi, ki niso bili koriščeni prej, dodajo v čas materinskega dopusta po porodu v skupnem trajanju 5 mesecev.

Če se oceni, da so delovni pogoji za matere ali otroka nevarni, je mogoče pri inšpekcijski službi Ministrstva za delo vložiti prošnjo za predhodno odredbo prepovedi za enega ali več obdobij v trajanju, ki ga določi navedena služba.

Delavke, ki so razporejene na dela, ki so nevarna za otroka in nosečnost, morajo biti po zakonu premeščene na izvajanje drugih del in nalog. Če to ni možno, lahko inšpekcijska služba pri Ministrstvu za delo odloči in prepove delo za posamezno obdobje oz. po potrebi tudi za celoten čas nosečnosti. Tudi zaradi zdravstvenih problemov, povezanih z nosečnostjo, se, neodvisno od škodljivih delovnih pogojev, lahko zahteva ukrepanje inšpekcijskih služb Ministrstva za delo in lahko delavka ostane doma, pri čemer ni na predhodnem materinskem dopustu, kar je za delavko ugodneje.

Delavka se lahko tudi odloči, da bo z odsotnostjo z dela pričela kasneje do meseca pred domnevnim datumom poroda in nato podaljšala odsotnost z dela po porodu ter bo ostala doma 1 mesec pred in 4 mesece po porodu (obvezni fleksibilni materinski dopust). Takšna odločitev je lahko odobrena, če zdravnik specialist pri Nacionalni zdravstveni službi in pooblaščeni zdravnik na delovnem mestu, če je predvidena njegova prisotnost (Zakonska uredba 626/94), potrdita, da ni nevarnosti za nadaljevanje dela za mater niti za otroka.

 

Starševski dopust

Za vsakega otroka do 12. leta starosti ima vsak starš pravico do odsotnosti z dela za razdeljen ali neprekinjen čas 6 mesecev (t.i. starševski dopust). Skupno obema staršema pripada največ 10 mesecev dopusta.

Samo oče ima na podlagi ukrepov za spodbujanje zaposlenih očetov, da skrbijo za otroke, možnost, da koristi dodatni mesec dopusta, ki se tako podaljša do 7 mesecev, če koristi starševski dopust skupaj, razdeljeno ali v enovitem obdobju najmanj 3 mesecev. V tem primeru starševski dopust za oba starša skupaj traja 11 mesecev. Oba starša lahko koristita starševski dopust tudi hkrati. Poleg navedenega lahko oče koristi starševski dopust od rojstva otroka, mati pa je na obveznem dopustu. V primeru, da je starš samo eden, lahko koristi dopust v trajanju 10 mesecev.

 

Obvezen dopust za zaposlene

Zaposlen oče je v 5 mesecih od rojstva otroka dolžan biti z dela odsoten 10 dni. Navedena pravica ni povezana s pravico matere in jo lahko oče koristi v enovitem obdobju in tudi v času obveznega dopusta matere po porodu.

Delavci so dolžni o koriščenju dopusta pisno obvestiti svojega delodajalca najmanj 15 dni vnaprej. Če je prošnja, kar se v večini primerov zgodi, vložena za navedene dni, se ti dnevi izračunajo na podlagi predvidenega dneva poroda. Dopust se lahko od sedem dni podaljša na osem dni v dogovoru z materjo in se koristi namesto nje za čas obvezne odsotnosti, ki ji pripada.

Za koriščenje obveznega dopusta je očetu priznano nadomestilo v višini 100% plače, ki jo za račun INPS vnaprej plača delodajalec. Dopust je krit s statistično izkazanimi prispevki, nakazanimi na enak način in v enaki višini kot pri obveznem dopustu za matere.

 

Dnevni počitek

Mati delavka je upravičena do 2 ur počitka na dan, ki ju lahko koristi skupaj in sicer v prvem letu otrokovega življenja. Če je delovni čas krajši od 6 ur, traja počitek 1 uro. Oče delavec je upravičen do odmora samo v primeru smrti ali hujše bolezni matere, če so mu otroci dodeljeni v vzgojo, če mati imetnica take pravice, te pravice ne uveljavlja po lastni izbiri oz. če do nje ni upravičena npr. če je hišna pomočnica oz. delavka na domu. Oče je upravičen do počitka, če mati ne opravlja nobene delovne dejavnosti temveč je gospodinja ali je brezposelna.

 

Družinski dodatek

Družinski dodatek pripada zaposlenim delavcem in upokojencem, ki se jim prejemki izplačujejo iz sredstev iz sklada za zaposlene.

Zaposleni v zasebnem sektorju, razen v kmetijstvu, lahko pokojninskemu zavodu INPS posredujejo prošnje samo v elektronski obliki preko portala in jih ne vlagajo več pri delodajalcu, ki pa bo še nadalje vnaprej plačeval ustrezne deleže, ki pripadajo delavcu pri plači. Tudi upokojenci lahko za prejemek pri zavodu INPS zaprosijo samo v elektronski obliki.

Zaposleni v javnem sektorju in delavci v kmetijstvu za nedoločen čas (OTI) vložijo prošnje pri delodajalcu na obrazcu »ANF/DIP« (SR16) v papirnati obliki.

Višina dodatka je odvisna od sestave gospodinjstva in dohodka skladno z ustreznimi tabelami, ki jih letno izdaja pokojninski zavod INPS.

Upoštevajo se vsi dohodki, prejeti v gospodinjstvu v letu pred obravnavanim, kot so:

  • dohodki, obdavčljivi z dohodnino, pri čemer se odbijejo samo prispevki za socialno varstvo,
  • dohodki, ki so obdavčeni ločeno,
  • preživnina, ki se izplačuje zakoncu, ločenemu od postelje in mize,
  • dohodki, doseženi v tujini.

Naslednji dohodki se upoštevajo samo, če skupaj presegajo € 1.032,91:

  • štipendije,
  • socialne pokojnine oz. socialni dodatki,
  • pokojnine, ki se izplačujejo civilnim invalidom,
  • obresti na transakcijskih računih, na depozite, obveznice BOT CCT itd.,
  • prejemki od naložbenih investicijskih deležev.

Lahko se zaprosi za izplačila za do 5 let nazaj.

Pri sestavi gospodinjstva se upoštevajo naslednji družinski člani:

  • delavec prosilec oz. upokojenec prosilec,
  • zakonec, tudi če ne živi z upravičencem, če ni ločen od postelje in mize,
  • otrok/otroci in z njimi izenačene osebe do 18. leta starosti, ne glede na to ali živijo z upravičencem,
  • otrok/otroci in z njimi izenačeni polnoletni invalidi, če niso poročeni na podlagi predhodne odobritve,
  • otrok/otroci in z njimi izenačene osebe, dijaki/študenti oz. vajenci, starejši od 18 in mlajši od 21 let, če pripadajo »številčnim družinam«, torej družinam z najmanj 4 otroki, ki so vsi mlajši od 26 let, na podlagi predhodne odobritve,
  • samo bratje in sestre prosilca ter nečaki/vnuki, mladoletni ali polnoletni invalidi, samo, če so sirote brez obeh staršev. V takšnem primeru upravičenec ne sme biti tudi upravičenec do družinske pokojnine in ni nujno, da je poročen; zahtevana je predhodna odobritev,
  • vnuki v starosti do 18 let, ki jih upravičenec preživlja, na podlagi predhodne odobritve.

 

Odobritev družinskega dodatka

Za vključitev naslednjih družinskih članov je treba zaprositi za odobritev za družinski dodatek v naslednjih primerih:

  • za otroke v družinah, kjer starši niso poročeni oz. za otroke, rojene iz prejšnjih zakonov,
  • za brate, sestre, vnuke/nečake prosilca, ki so sirote brez obeh staršev in niso upravičeni do družinske pokojnine,
  • za družinske člane italijanskega državljana, državljana EU oziroma državljana druge države, ki ima z Italijo pogodbo,
  • za mladoletne vnuke, ki jih preživlja ded prosilec/babica prosilka,
  • za otroke oz. z njimi izenačene osebe od 18. do 21. leta starosti, če so dijaki/študenti ali vajenci, v družinah z največ 3 otroki ali z njimi izenačenimi osebami v starosti do 26. leta.

 

Dovolilnice in dopusti Zakon 104/92

Dovolilnice in dopusti se odobrijo izključno na podlagi priznavanja hujše invalidnosti (3. odstavek 3. člena Zakona 104/92). Zakon 104/92 in Zakonska uredba 151/01 ter njune spremembe urejata olajšave pri delu za zaposlene v javnem in zasebnem sektorju z delovnim razmerjem za nedoločen ali določen čas (za čas trajanja pogodbe).

 

Dovolilnice Zakon 104/92

Dovolilnice in dopusti se odobrijo, če gre za hujšega invalida, ki ni dolgotrajno hospitaliziran ali nameščen v podobnih zavodih oz. v primeru hospitalizacije samo v posebnih primerih.

Delavec ali delavka, ki pomagata hujšemu invalidu, zakoncu, sorodniku v svaštvu ali sorodniku do 2. stopnje ali do 3. stopnje, če so starši ali zakonec hujšega invalida dopolnili 65 let starosti oz. če imajo sami hujše bolezni, zaradi katerih ne morejo skrbeti za invalida oz. če so preminuli ali če jih ni, sta upravičena do dovolilnice za 3 dni na mesec (3. odstavek 33. člegna Zakona 104/92).

Dovolilnice se ne priznajo tistim, ki delajo v gospodinjstvih oz. delavcem na domu. Tridnevne dovolilnice je mogoče razdeliti na ure, če tako predvideva pogodba. Navedeni čas je plačan in se upošteva tudi pri izračunu pogojev za upokojitev. Ni nujno, da upravičenec živi skupaj z sorodnikom invalidom. Dovolilnice se lahko izdajo, če invalidna oseba ni za polni čas hospitalizirana oz. nameščena v posebne javne ali zasebne zavode, ki zagotavljajo stalno zdravstveno oskrbo, razen v posebnih primerih.

Poleg navedenega:

  • prisotnost drugih družinskih članov, ki ne delajo v gospodinjstvu invalida, ne predstavlja ovire za uveljavljanje pravice delavke ali delavca, ki zaprosi za mesečne plačane dovolilnice,
  • invalid oz. njegov skrbnik oz. podporni upravitelj, če ima možnost izbirati kdo izmed svojih družinskih članov mu je dolžan nuditi pomoč med koriščenjem dovolilnic,
  • prisotnost družinskih pomočnikov (negovalcev) ne predstavlja ovire za uveljavljanje pravice do plačanih dovolilnic.

 

Izredni dopust Zakon 104/92

Do koriščenja izrednega plačanega dopusta, ki traja 2 leti v času celotne delovne dobe, so upravičeni zaposleni za določen delovni čas (za čas veljavnosti pogodbe) oz. za nedoločen čas, ki skrbijo za družinskega člana s hujšo obliko invalidnosti. Pogoj je, da invalid ne sme biti za poln čas hospitaliziran ali nameščen v podobne zavode, razen v izjemnih primerih.

Dopust se ne prizna delavcem na domu, dnevnim kmetijskih delavcem, samozaposlenim in delavcem v delovnih razmerjih, izenačenih z zaposlitvijo.

Na začetku so bili do izrednega dopusta upravičeni starši (tudi posvojitelji ali rejniki) in bratje oz. sestre, ki so živeli z invalidom pod pogojem, da sta oba starša že umrla. Ustavno sodišče je skozi leta nabor upravičencev razširilo in uvedlo natančni prednostni vrstni red upravičencev:

  • zakonec (oz. partner v partnerski zvezi), ki živi z invalidom,
  • starši (biološki, posvojitelji ali rejniki) otroka s hujšo obliko invalidnosti,
  • otrok, ki živi s staršem s hujšo obliko invalidnosti,
  • bratje in sestre oseb (tudi posvojeni) s hujšo obliko invalidnosti, ki z invalidom živijo,
  • sorodniki oz. sorodniki v svaštvu do 3. stopnje, ki z invalidom živijo.

Samo če so prve osebe, navedene na posebnem seznamu, umrle ali zaradi bolezni ne morejo skrbeti za invalida, je mogoče pravico dodeliti naslednji osebi. Dvoletni dopust je razširjen tudi na načelo edine referenčne osebe, na podlagi katerega dopusta ni mogoče priznati več kot enemu delavcu za nudenje pomoči istemu invalidu.

Izredni dopust pripada staršu delavcu prosilcu tudi, če drugi starš do njega ni upravičen, ker ne dela. Za priznanje pravice ni nujno, da starš živi z otrokom invalidom.

 

Višina prejemka

Nadomestilo se izplačuje v obliki plače, ki jo upravičenec prejme zadnji dan v delovnem mesecu pred mesecem dopusta, izključno za fiksne in trajne postavke prejemka (izključena so spremenljiva izplačila plače) največ do višine dohodka, letno revaloriziranega na podlagi indeksov italijanskega zavoda za statistiko ISTAT. Za čas dopusta se upoštevajo obračunski prispevki, ki pa se ne upoštevajo glede dospevanja pravice do dopusta, 13. plače in prejemka ob izteku delovnega razmerja/odpravnine.

 

Opozorilo:

nekateri predpisi kot pogoj določajo stalno prebivališče v Italiji.

Tudi iz tega razloga vam priporočamo, da se obrnete na naše službe.