Tu se postavi prvo vprašanje: Kje živiš?
V Italiji ? v tem primeru je jasno in nesporno, da se davki plačajo v Italiji. Če pa si zaposlen v Sloveniji, med letom plačuješ akontacijo davka. V redkih primerih plačuješ davek v obeh državah, vendar končni obračun – napoved dohodnine se vrši v Italiji.
V Sloveniji ? in si italijanski državljan ?Ko se preseliš v Slovenijo, se je potrebno vpisati v A.I.R.E = anagrafe dei cittadini italiani resideenti all’estero. – dolžnost vsakega posameznika, ki se v državo preseli za več kot 1 leto. Kaj sledi vpisu v A.I.R.E ? po službeni dolžnosti se ti odjavi bivanje v R Italiji.
Za bivanje krajše od 1 leta vpis v A.I.R.E. ni potreben
Vpis v AIRE je prvi potreben korak, ko se iz Italije preseliš v Slovenijo, ravno tako moraš urediti vse potrebno na pristojni Upravni enoti občine v kateri živiš.
Ugotovili smo, da če živiš v Italiji, boš davke plačeval v Italiji oz. končni obračun boš opravil v Italiji, če živiš v Sloveniji boš davke plačal v Sloveniji, ali. Bolje, končni obračun -dohodnino boš oddal v Sloveniji- ne glede na to kje si zaposlen!!!
Lahko se zgodi, da vas za davčnega rezidenta hkrati štejeta obe državi ter od vas zahtevata, da plačate davke na ves svetovni dohodek. Na srečo v bilateralnih sporazumih o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, so pravila o tem, katera od obeh držav vas lahko obravnava kot rezidenta.
Tvoj status se določa na naslednje načine:
- si rezident države, v kateri imaš stalno prebivališče.
- Če imaš stalno prebivališče v obeh državah, se šteješ za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);
- Če ni mogoče opredeliti države, v kateri imaš središče življenjskih interesov, ali če nimaš v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteješ za rezidenta države, v kateri imaš običajno bivališče;
- Če imaš običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteješ za rezidenta države, katere državljan si;
- Če si državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav rešita vprašanje statusa s skupnim dogovorom.
Po veljavni slovenski davčni zakonodaji:
Davčni rezident postaneš, ko imaš prijavljeno stalno bivanje v Sloveniji ali tudi s prijavljenim začasnim bivanjem in si v Sloveniji prisoten v kateremkoli času davčnega leta skupno več kot 183 dni.
Torej ko je določeno davčno rezidenstvo postaneš zavezanec za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v R Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije- podrobneje.
v Sloveniji:
- davek od dobička pravnih oseb;
- davek od dohodka posameznikov (dohodnina);
- davek od premoženja
v Italiji:
-
davek od osebnega dohodka
- davek od dohodka pravnih oseb
- regionalni davek od proizvodnih dejavnosti
ne glede na to, ali se pobirajo pri viru dohodka ali ne
Nepremičnine, obresti, dividende, licenčnine in avtorski honorarji, plačilo umetnikom in športnikom, kapitalski dobiček in nekatere osebne storitve, ki so načeloma obdavčene v državi bivanja, se lahko obdavčijo tudi v drugi državi ( kjer je pridobljeno oz. Ustvarjeno).
Dohodki podvrženi dohodnini:
- dohodek iz zaposlitve,
- dohodek iz dejavnosti,
- dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,
- dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice,
- dohodek iz kapitala,
- drugi dohodki.
Dohodki ki niso podvrženi dohodnini:
- dediščine;
- darila, prejeta od fizične osebe, ki ni delodajalec prejemnika (ali z delodajalcem povezana oseba);
- dobitki od iger na srečo;
- izplačila na podlagi zavarovanja za primer bolezni, poškodbe ali invalidnosti;
- denarne pomoči, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge nesreče v skladu s posebnimi predpis;
- subvencije, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz proračuna za določene namene;
- enkratne denarne pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o notranjih zadevah;
- enkratne solidarnostne pomoči, ki jo izplača sindikat svojim članom z določenim namenom;
- pomoči, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od z zakonom določenih institucij;
- obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih za posamezne zavarovance v skladu s posebnimi predpisi plačuje Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, pod pogojem, da Slovenija oziroma samoupravna lokalna skupnost ne nastopa kot njihov delodajalec;
- prejemki, ki jih prejmejo osebe s statusom begunca v Sloveniji, osebe z začasnim zatočiščem v Sloveniji in tujci, ki jim je dovoljeno začasno zadrževanje v Sloveniji, (prihodke zagotavlja proračun ali mednarodna organizacija v skladu z zakonom o tujcih, zakonom o začasnem zatočišču in drugimi predpisi);
- dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o vojnih veteranih, zakonu o vojnih invalidih in zakonu in po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
- invalidnine, invalidskega dodatka in dodatka za posebno invalidnost po zakonu o vojnih invalidih in nadomestila za invalidnost po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb; invalidnine, invalidskega dodatka in dodatka za posebno invalidnost po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
- doživljenjske mesečne rente, ki jo posameznik prejme po zakonu o žrtvah vojnega nasilja in zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991;
- veteranskega dodatka po zakonu o vojnih veteranih;
- starševskega dodatka in pomoči ob rojstvu otroka;
- otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo;
- denarnih pomoči za brezposelnost, ki se izplačujejo iz proračuna v skladu z zakonom, ki ureja zavarovanje za primer brezposelnosti;
- varstvenega dodatka k pokojnini po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
- In ostalo po Zakonu o Dohodnini navedenih primerih.
