„Priznati status in polne pravice do čezmejnega dela, zlasti glede obdavčitve, socialne varnosti, zakonodaje in dostopa do trga dela“. To zahteva Medregionalni sindikalni svet Fvg-Slovenije (Csir Fvg-Slo) ob svoji trideseti obletnici, ki jo je dopoldan praznoval v Trstu v navzočnosti Giuseppeja Auguruse, nacionalnega koordinatorja čezmejnih delavcev Cgil, regionalnih sekretarjev Cgil, Cisl in Uil, Michele Piga, Alberto Monticco, Matteo Zorn in za Slovenskih sindikatov podpredsednik Zsss Oskar Komac in predsednik Ks90 Damjan Volf. Prisotna sta bila tudi deželna svetnica za delo Alessia Rosolen in predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul.
“Pozivamo pristojne italijanske in slovenske organe, pojasnjuje predsednik CSIR Roberto Treu, da prepoznajo specifičnost čezmejnih delavcev in njihove posebne težave, da čim prej dosežejo bilateralni dogovor in tako spodbujajo njihovo legalizacijo ter pojav dela na črno in nezakonitega dela.” Predlog (celotno besedilo tukaj) je namenjen predvsem spremembi veljavnega dvostranskega sporazuma o obdavčitvi, ki je začel veljati leta 2010. Gre za nič manj kot 15 tisoč ljudi, ki se po ocenah CSIR vsak dan selijo predvsem iz Slovenije v Italijo (približno 80 % tokov), pa tudi v obratni smeri, na delo v podjetjih ali družinah na drugi strani meje. „Verjamemo – beremo v predlogu – da je na obeh vladah, da dosežeta dogovor, ki bo, kot je predlagala Evropska komisija, potrdil načelo, da morajo čezmejni delavci obravnavati en sam davčni organ za dohodek, ki ga pridobijo s svojo dejavnostjo zaposlenega v drugi državi. Poleg tega je treba v izogib morebitnim in verjetnim pojavom dvojnega obdavčevanja zagotoviti posebno strukturo, sestavljeno iz predstavnikov davčnih organov obeh držav za pravilno razlago predpisov.
Med zahtevami je tudi tista, da se čezmejnim delavcem zagotovi popolna vzajemnost glede davčnih ugodnosti, blaginje in socialne varnosti v primerjavi z delavci rezidenti, začenši od najbolj občutljivih vidikov, kot so na primer nadomestilo za čas brezposelnosti, uporaba zakona 104, dodatek za spremstvo in invalidnost. Podobna potreba za CSIR zadeva obravnave v smislu delovne zakonodaje, dostopa do trga dela, pametnega dela, enkratnega dodatka in uveljavljanja socialnih pravic, ne glede na državo prebivališča v primerjavi z državo dela.