Medregijski sindikalni sveti: odpraviti začasno zadržanje Schengenskega sporazuma

Predsedniki treh medregijskih sindikalnih svetov, ki zadevajo deželo Furlanijo – Julijsko krajino in povezujejo to območje s Slovenijo, delom Hrvaške ter delom Avstrije, ponovno poudarjajo stališče, ki so ga že večkrat izrazili, in sicer da je treba odpraviti začasno zadržanje izvajanja Schengenskega sporazuma: s strani Italije v odnosu do Slovenije, s strani Slovenije v odnosu do Hrvaške ter s strani Avstrije v odnosu do Slovenije in drugih držav. Hkrati izražajo zadovoljstvo nad usmeritvijo, ki jo je Evropska komisija predstavila v svojih obrazloženih mnenjih, v katerih poziva navedene države, naj ocenijo nujnost in sorazmernost nadzora na notranjih mejah Evropske unije ter sprejmejo alternativne in omilitvene ukrepe za zmanjšanje negativnih posledic na čezmejno gibanje delavcev in vseh državljanov.

Ta tema bo predmet posebne razprave na srečanju Koordinacijskega odbora vseh medregijskih sindikalnih svetov (CSIR) v Evropi, ki bo predvidoma potekalo 11. junija v Bruslju.

Roberto Treu (CSIR Furlanija – Julijska krajina / Slovenija)
Michele Berti (Italijansko-hrvaški CSIR Zgornjega Jadrana)
Mariateresa Bazzaro (CSIR Furlanija – Julijska krajina / Koroška

Slovenija, sindikati pod napadom. Solidarnost Cgil-Cisl-Uil iz Furlanije – Julijske krajine.

»Popolna solidarnost« s slovenskimi sindikati. In »polna podpora« njihovim pobudam za nasprotovanje »nesprejemljivemu napadu« nove ljubljanske vlade, ki jo je danes potrdil parlament, na položaj delavcev in upokojencev. To so izrazila vodstva sindikatov Cgil, Cisl in Uil iz Furlanije – Julijske krajine, »italijanske članice Medregionalnega sindikalnega sveta FJK-Slo«, v pismu, naslovljenem na voditelje slovenskih sindikatov Zsss in Ks90.

Pobuda sindikatov Cgil, Cisl in Uil sledi zbiranju podpisov, ki so ga organizirali slovenski sindikati proti programu nove vlade, za katerega so značilni rezi v zdravstvo in močna neoliberalna usmeritev, ter obsoja predlog zakona, ki ga je napovedal Janez Janša in med drugim predvideva odpravo avtomatskega odtegovanja sindikalne članarine od plače. Ta odločitev po mnenju sindikatov Cgil, Cisl in Uil predstavlja »neopravičljivo maščevanje« po uspehu podpisne akcije slovenskih sindikatov ter napad na temeljne pravice svobode združevanja in sindikalnega organiziranja. »Ukrepi, kakršne je napovedal Janša,« piše v izjavi, ki so jo podpisali Michele Piga (Cgil), Alberto Monticco (Cisl) in Matteo Zorn (Uil), »neposredno spodkopavajo enega temeljnih stebrov evropskega socialnega modela, ki temelji na sodelovanju družbenih sil in socialnem dialogu, dialogu, ki ga nova slovenska vlada namerava povsem izničiti.« Posledice protisindikalnega obrata bi občutili tudi čezmejni delavci, ki bi lahko ostali brez, kot trdijo Cgil, Cisl in Uil, »nujnega sogovornika za odpravo številnih še vedno obstoječih neenakosti pri obravnavi«.

Zato sindikati Cgil, Cisl in Uil iz Furlanije – Julijske krajine, opirajoč se na »zgodovinski, konstruktiven in prijateljski odnos s slovenskimi sindikalnimi organizacijami«, izražajo »popolno pripravljenost za kakršnokoli enotno akcijo podpore zahtevam slovenskih sindikatov, ki vsebujejo vrednote in cilje, popolnoma skladne z vrednotami celotnega evropskega sindikalnega gibanja«.

“Začasna ukinitev schengenskega območja je nesmiselna in škodljiva odločitev za vse.”

„Odločitev o začasni prekinitvi schengenskega območja je zgolj propagandna, nepotrebna in škodljiva za vse, zlasti za čezmejne delavce, ki menijo, da je njihova pravica do prostega gibanja omejena. Gre za drag in neupravičen ukrep, ki ovira normalen pretok ljudi in idej, ki so bistveni za mirno in plodno sodelovanje med ljudmi,“ je na tradicionalnem čezmejnem sindikalnem srečanju, organiziranem pred prvim majem na mejnem prehodu Rabuiese-Škofije, izjavil Roberto Treu, predsednik Medregionalnega sindikalnega sveta Furlanije – Julijske krajine in Slovenije. Vrnitev v normalnost je, kot piše v dokumentu, ki ga je ob prazniku dela 2026 podpisal CSI FVG-SLO, „nujna za zagotovitev dostojnejšega življenja delavcev, brez diskriminacije ali ovir pri njihovi pravici do gibanja in dela“. Zapiranje meja namreč „ne le poslabša življenjske razmere ljudi, ampak tudi škoduje trgu dela, ki postaja bolj razdrobljen in manj vključujoč.“ Zato je za CSI treba “krepiti čezmejno sodelovanje in zagotavljati pravice delavcev, ki so temelj vsake pravične in uspešne družbe”, ter poziva vladi Italije in Slovenije, “naj ponovno vzpostavita dialog in rešita odprta vprašanja, ki vplivajo na čezmejne delavce, ter pozivata k konkretnim ukrepom za zagotovitev reguliranega in vključujočega trga dela”. Dan se je osredotočil tudi na vojne in napetosti, ki še naprej zaznamujejo globalni scenarij, “ob katerem,” navaja dokument, “je bolj kot kdaj koli prej potrebno obnoviti mednarodno pravo in zagotoviti prebivalstvu dostojanstveno in trajnostno prihodnost, ki jo lahko zagotovi le konec konfliktov”. Za CSI je ključna vloga Evropske unije in večjih mednarodnih organizacij, kot so ZN, ki so pozvane, “naj prispevajo svoj delež k preprečevanju konfliktov ter spodbujanju miru in človekovih pravic”.

DOKUMENT CSI FVG-SLO

Prvi maj 2026: Čezmejno srečanje sindikatov v Škofijah 29. aprila

Tradicionalno čezmejno srečanje, ki ga organizira Medregionalni sindikalni svet Furlanije Julijske krajine in Slovenije, bo 29. aprila na mejnem prehodu Škofije potekalo ob obeležitvi prvega maja, mednarodnega praznika dela. Na srečanju, ki se bo predvidoma začelo ob 11. uri, bo predstavljen skupni dokument o zaskrbljujočih mednarodnih razmerah, trenutni začasni prekinitvi schengenskega sporazuma, vlogi sindikatov in vprašanjih, s katerimi se soočajo čezmejni delavci. Zagotovljeno bo simultano prevajanje. Sledila bo tradicionalna zdravica.

Zaprtje avtoceste v Sloveniji, hude motnje za čezmejne delavce

Predsedstvo MSS FJK/Slo izraža veliko nezadovoljstvo nad dosedanjo obravnavo stanja ob meji po zaprtju odseka hitre ceste v Sloveniji. Ob tem lahko zgolj izpostavimo precejšnjo nepripravljenost in površen pristop pristojnih organov do težave, ki je bila napovedana več mesecev vnaprej! Zadošča, če navedemo, da se šele zdaj načrtuje prepotrebno asfaltiranje oziroma je bila šele zdaj ugotovljena potreba po vsaj dveh vstopnih pasovih v Italijo na Fernetičih! Da o cestninskih postajah ne govorimo! Vse to, poleg ekonomskih posledic za tovorni in turistični promet, povzroča ogromno nevšečnosti za čezmejni promet in zlasti za čezmejne delavce, ki so prisiljeni nepredvidljivo dolgo čakati, da se pripeljejo na delo in vrnejo domov ali pa se morajo voziti po drugih poteh in si tako podaljšajo potovanje. Vendar pa je treba poudariti, da so kolone tudi posledica ponovnega vzpostavljanja kontrol na mejah zaradi začasnega neizvajanja Schengenskega sporazuma. Ta odločitev se je izkazala za povsem nekoristno, za veliko potrato denarja in nepotrebno namestitev javnih varnostnih sil, s čimer so kazalce zgodovine vrnili nazaj pred čas, ko smo prost pretok blaga in predvsem prosto gibanje ljudi vsi slavili kot velik zgodovinski dogodek. MSS FJK/Slo od nekdaj podpira ukinitev teh mejnih kontrol, ki so bile uvedene z določenim namenom in se zavzema za ponovno popolno sprostitev gibanja.

Za predsedstvo MSS
Roberto Treu
Damjan Volf

Sindikati na trgu Transalpina: »Proč mejnim kontrolam, ki škodujejo delavcem«

Tradicionalno čezmejno srečanje med sindikalnimi organizacijami Slovenije (Zsss in Ks90) in Furlanije Julijske krajine (Cgil, Cisl in Uil) je potekalo 29. aprila. Vsako leto okoli 1. maja poteka na pobudo Csir Fvg-Slo (Medregionalni sindikalni svet Fvg-Slovenija) v vzdušju sodelovanja. Sporočilo, ki je bilo izrečeno s simboličnega mesta, kot je trg Transalpina med Gorico in Novo Gorico, je bil močan poziv k ponovni vzpostavitvi schengenskega sporazuma, saj te razmere še posebej kaznujejo 9 tisoč čezmejnih delavcev. Izbira lokacije za trg Piazza della Transalpina je bila vdana poklonitev Evropski prestolnici kulture 2025, hkrati pa tudi priznanje tistega, kar je bilo opredeljeno kot “izjemen pomen sodelovanja in prijateljstva” med dvema državama in dvema skupnostma, ki sta uspeli doseči, da so v deželi, ki je na zelo boleč način pretrpela konflikte dvajsetega stoletja, prevladali občutki miru in sobivanja. „In prav v tem kontekstu – je poudaril Roberto Treu, predsednik CSIR FVG-SLO – upamo, da se bo s popolno obnovitvijo schengenskega sporazuma prosto gibanje ljudi ponovno vzpostavilo tudi med našimi mejami.“ Stališče sindikatov je jasno, kot je poudaril Treu: »Odločitev o ponovnem varovanju meja povzroča zamude in nevšečnosti za tiste, ki morajo hoditi v službo, in je v nasprotju s samim duhom Evrope, ki je privedla do padca meja: schengensko območje in prosto gibanje je treba nemudoma ponovno vzpostaviti v vseh pogledih.« Vendar pa obstajajo tudi drugi nerešeni problemi in viri neenakosti za tiste, ki delajo na tej ali oni meji, glede davkov, socialne varnosti in socialnih pravic. Po mnenju sindikatov vse to prispeva k spodbujanju nerednega dela, kaznuje in diskriminira delavce, ki živijo tukaj in delajo tam, včasih le nekaj kilometrov narazen. »Po toliko letih,« pravijo sindikati, »ni bil nihče prepoznan zaradi specifičnosti svojega dela.« In pomisliti, da bi se davčna vprašanja lahko rešila s “preprostimi” dvostranskimi sporazumi, saj ti ljudje prispevajo k gospodarskemu razvoju. In tukaj nismo po naključju. To je simbolni trg sodelovanja.” Iste koncepte je prevzel tudi Damjam Volf iz Ks 90, ki je prav tako sprožil poziv k miru in poziv »k ustvarjanju novih meja, temveč k rušenju preteklih«. Verjamem, da nas bo trenutna retorika o povečevanju sredstev za nakup orožja popeljala v nevarno smer. Delo moramo postaviti pred kapital. Moramo storiti veliko več. Obe vladi, tako italijanska kot slovenska, bi morali resneje pristopiti do delavcev in upokojencev.«

Prvi maj 2025 v Gorici. Poklon sindikatov Go!2025

Čezmejno delo, njegova nujna ureditev in popolna ponovna vzpostavitev schengenskega sporazuma bodo osrednje teme tradicionalnega čezmejnega srečanja sindikalnih organizacij Slovenije (ZSSS in KS90) in Furlanije Julijske krajine (Cgil, Cisl in Uil), ki vsako leto okoli prvega maja poteka na pobudo Csir Fvg-Slo (Medregionalni svet sindikatov Fvg-Slovenija). Pobuda bo potekala v Gorici jutri, v torek, 29. aprila, ob 10.30 na trgu Piazza Transalpina, kot primeren poklon Go!2025, velikemu dogodku ob praznovanju Evropske prestolnice čezmejne kulture. Izbira lokacije in povabilo k sodelovanju, naslovljeno na župana Gorice in Nove Gorice, je priznanje izjemnega pomena sodelovanja in prijateljstva med dvema državama in dvema skupnostma, ki sta poskrbeli, da v deželi, ki je zelo boleče trpela konflikte dvajsetega stoletja, prevladujeta občutek miru in sožitja. “V tem kontekstu – poudarja predsedstvo CSIR – upamo, da bo prost pretok ljudi obnovljen tudi med našimi mejami, s popolno obnovitvijo schengenskega sporazuma, ker ta neuporabna situacija škoduje zlasti delavcem in čezmejnim delavcem.”

Polne davčne in socialne pravice: potreben je status čezmejnih delavcev

„Priznati status in polne pravice do čezmejnega dela, zlasti glede obdavčitve, socialne varnosti, zakonodaje in dostopa do trga dela“. To zahteva Medregionalni sindikalni svet Fvg-Slovenije (Csir Fvg-Slo) ob svoji trideseti obletnici, ki jo je dopoldan praznoval v Trstu v navzočnosti Giuseppeja Auguruse, nacionalnega koordinatorja čezmejnih delavcev Cgil, regionalnih sekretarjev Cgil, Cisl in Uil, Michele Piga, Alberto Monticco, Matteo Zorn in za Slovenskih sindikatov podpredsednik Zsss Oskar Komac in predsednik Ks90 Damjan Volf. Prisotna sta bila tudi deželna svetnica za delo Alessia Rosolen in predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul.

“Pozivamo pristojne italijanske in slovenske organe, pojasnjuje predsednik CSIR Roberto Treu, da prepoznajo specifičnost čezmejnih delavcev in njihove posebne težave, da čim prej dosežejo bilateralni dogovor in tako spodbujajo njihovo legalizacijo ter pojav dela na črno in nezakonitega dela.” Predlog (celotno besedilo tukaj) je namenjen predvsem spremembi veljavnega dvostranskega sporazuma o obdavčitvi, ki je začel veljati leta 2010. Gre za nič manj kot 15 tisoč ljudi, ki se po ocenah CSIR vsak dan selijo predvsem iz Slovenije v Italijo (približno 80 % tokov), pa tudi v obratni smeri, na delo v podjetjih ali družinah na drugi strani meje. „Verjamemo – beremo v predlogu – da je na obeh vladah, da dosežeta dogovor, ki bo, kot je predlagala Evropska komisija, potrdil načelo, da morajo čezmejni delavci obravnavati en sam davčni organ za dohodek, ki ga pridobijo s svojo dejavnostjo zaposlenega v drugi državi. Poleg tega je treba v izogib morebitnim in verjetnim pojavom dvojnega obdavčevanja zagotoviti posebno strukturo, sestavljeno iz predstavnikov davčnih organov obeh držav za pravilno razlago predpisov.
Med zahtevami je tudi tista, da se čezmejnim delavcem zagotovi popolna vzajemnost glede davčnih ugodnosti, blaginje in socialne varnosti v primerjavi z delavci rezidenti, začenši od najbolj občutljivih vidikov, kot so na primer nadomestilo za čas brezposelnosti, uporaba zakona 104, dodatek za spremstvo in invalidnost. Podobna potreba za CSIR zadeva obravnave v smislu delovne zakonodaje, dostopa do trga dela, pametnega dela, enkratnega dodatka in uveljavljanja socialnih pravic, ne glede na državo prebivališča v primerjavi z državo dela.

































 


 

		


				


	



	

			

					
MSS FJK/SLO: 30 let prizadevanj za obmejne delavce

		
		


		
		
		

			

		

			
V četrtek, 18. julija, s pričetkom ob 10. uri bo na sedežu združenja Circolo della Stampa na naslovu Corso Italia v Trstu potekala slovesnost ob 30. obletnici ustanovitve MSS FJK/Slo, Medregijskega sindikalnega sveta, ki ga sestavljajo trije konfederalni sindikati Furlanije Julijske krajine, Cgil, Cisl in Uil, ter dva najbolj reprezentativna sindikata v Sloveniji, ZSSS in KS90. MSS je nastal za zaščito interesov in pravic obmejnih delavk in delavcev. Sindikalna prizadevanja so namenjena zaščiti na tisoče ljudi, ki v mnogih primerih žal delajo na črno, tako Slovencev v Italiji kot Italijanov v Sloveniji. Prisotni bodo nacionalni koordinator CGIL za obmejne delavce, Giuseppe Augurusa, predsednik MSS FJK/Slo, Roberto Treu, trije deželni sekretarji konfederalnih sindikatov: Michele Piga, Alberto Monticco in Matteo Zorn ter predsednika slovenskih sindikatov Lidija Jerkič in Damjan Volf.


V preteklih 30 letih je MSS izbojeval pomembne bitke in je, poleg odločilne vloge pri premagovanju ovir, povezanih z mejo ter podpore manjšinam in njihovim pravicam, podpiral in spremljal proces vstopa Slovenije v Evropsko unijo. V Italiji in Sloveniji je vzpostavil tudi mrežo služb za pomoč delavcem in upokojencem.

Slovesnost pa bo tudi priložnost za predstavitev predloga dvostranskega sporazuma med Italijo in Slovenijo o obdavčevanju, socialni varnosti in trgu dela, da bi se izognili diskriminaciji in spodbudili ugotavljanje dela na črno, s ciljem ureditve statusa delavcev. MSS FJK/Slo meni, da z vzajemnim priznavanjem posebnega statusa obmejnim delavcem s strani obeh držav ni več mogoče odlašati. Zagotoviti je treba dosledno uporabo evropskih in mednarodnih predpisov ter odpraviti različno tolmačenje na področju davčnih sistemov, socialne varnosti in zakonodaje, ki ureja trg dela.

		


				


	



	

			

					
Schengenska prekinitev je neuporabna: obnovite prosto gibanje

		
		


		
		
		

			

		

			
Podaljšanje mejnega nadzora med Italijo in Slovenijo, o katerem se je odločila italijanska vlada, je v nasprotju z upanjem predsednikov obeh držav, Nataše Pirc Musar in Sergia Mattarelle, da bo čimprejšnja vzpostavitev schengenske pogodbe. To poudarjata Roberto Treu in Damjan Volf, predsednik in podpredsednik Csir Fvg/Slo, ki poudarjata, kako ti ukrepi poleg tega, da so popolnoma neučinkoviti za cilje, ki jih predlagajo v boju proti kriminalu, spodkopavajo eno od temeljnih načel in enega od velikih dosežkov Evropske unije, to je prost pretok ljudi.»Suspenz schengenske pogodbe – poudarjata predstavnika CSIR – s ponovno vzpostavitvijo mejnih kontrol močno vpliva na čezmejne delavce, katerih vloga je bila zelo pomembna pri premagovanju napetosti, ki so zaznamovale zgodovino teh dežel, spodbujanju medsebojnega poznavanja in odnosov, ki so ključni za gradnjo nove in pozitivne klime odnosov med Italijo in Slovenijo. Gre torej za ukrep, ki kaznuje ekonomsko in socialno strukturo ozemlja, ne da bi bil učinkovit v smislu varnosti.

		


				


	


1
2