Kategorija: Novice

Predsedniki treh medregijskih sindikalnih svetov, ki zadevajo deželo Furlanijo – Julijsko krajino in povezujejo to območje s Slovenijo, delom Hrvaške ter delom Avstrije, ponovno poudarjajo stališče, ki so ga že večkrat izrazili, in sicer da je treba odpraviti začasno zadržanje izvajanja Schengenskega sporazuma: s strani Italije v odnosu do Slovenije, s strani Slovenije v odnosu do Hrvaške ter s strani Avstrije v odnosu do Slovenije in drugih držav. Hkrati izražajo zadovoljstvo nad usmeritvijo, ki jo je Evropska komisija predstavila v svojih obrazloženih mnenjih, v katerih poziva navedene države, naj ocenijo nujnost in sorazmernost nadzora na notranjih mejah Evropske unije ter sprejmejo alternativne in omilitvene ukrepe za zmanjšanje negativnih posledic na čezmejno gibanje delavcev in vseh državljanov.

Ta tema bo predmet posebne razprave na srečanju Koordinacijskega odbora vseh medregijskih sindikalnih svetov (CSIR) v Evropi, ki bo predvidoma potekalo 11. junija v Bruslju.

Roberto Treu (CSIR Furlanija – Julijska krajina / Slovenija)
Michele Berti (Italijansko-hrvaški CSIR Zgornjega Jadrana)
Mariateresa Bazzaro (CSIR Furlanija – Julijska krajina / Koroška

»Popolna solidarnost« s slovenskimi sindikati. In »polna podpora« njihovim pobudam za nasprotovanje »nesprejemljivemu napadu« nove ljubljanske vlade, ki jo je danes potrdil parlament, na položaj delavcev in upokojencev. To so izrazila vodstva sindikatov Cgil, Cisl in Uil iz Furlanije – Julijske krajine, »italijanske članice Medregionalnega sindikalnega sveta FJK-Slo«, v pismu, naslovljenem na voditelje slovenskih sindikatov Zsss in Ks90.

Pobuda sindikatov Cgil, Cisl in Uil sledi zbiranju podpisov, ki so ga organizirali slovenski sindikati proti programu nove vlade, za katerega so značilni rezi v zdravstvo in močna neoliberalna usmeritev, ter obsoja predlog zakona, ki ga je napovedal Janez Janša in med drugim predvideva odpravo avtomatskega odtegovanja sindikalne članarine od plače. Ta odločitev po mnenju sindikatov Cgil, Cisl in Uil predstavlja »neopravičljivo maščevanje« po uspehu podpisne akcije slovenskih sindikatov ter napad na temeljne pravice svobode združevanja in sindikalnega organiziranja. »Ukrepi, kakršne je napovedal Janša,« piše v izjavi, ki so jo podpisali Michele Piga (Cgil), Alberto Monticco (Cisl) in Matteo Zorn (Uil), »neposredno spodkopavajo enega temeljnih stebrov evropskega socialnega modela, ki temelji na sodelovanju družbenih sil in socialnem dialogu, dialogu, ki ga nova slovenska vlada namerava povsem izničiti.« Posledice protisindikalnega obrata bi občutili tudi čezmejni delavci, ki bi lahko ostali brez, kot trdijo Cgil, Cisl in Uil, »nujnega sogovornika za odpravo številnih še vedno obstoječih neenakosti pri obravnavi«.

Zato sindikati Cgil, Cisl in Uil iz Furlanije – Julijske krajine, opirajoč se na »zgodovinski, konstruktiven in prijateljski odnos s slovenskimi sindikalnimi organizacijami«, izražajo »popolno pripravljenost za kakršnokoli enotno akcijo podpore zahtevam slovenskih sindikatov, ki vsebujejo vrednote in cilje, popolnoma skladne z vrednotami celotnega evropskega sindikalnega gibanja«.

Predsedstvo MSS FJK/Slo izraža veliko nezadovoljstvo nad dosedanjo obravnavo stanja ob meji po zaprtju odseka hitre ceste v Sloveniji. Ob tem lahko zgolj izpostavimo precejšnjo nepripravljenost in površen pristop pristojnih organov do težave, ki je bila napovedana več mesecev vnaprej! Zadošča, če navedemo, da se šele zdaj načrtuje prepotrebno asfaltiranje oziroma je bila šele zdaj ugotovljena potreba po vsaj dveh vstopnih pasovih v Italijo na Fernetičih! Da o cestninskih postajah ne govorimo! Vse to, poleg ekonomskih posledic za tovorni in turistični promet, povzroča ogromno nevšečnosti za čezmejni promet in zlasti za čezmejne delavce, ki so prisiljeni nepredvidljivo dolgo čakati, da se pripeljejo na delo in vrnejo domov ali pa se morajo voziti po drugih poteh in si tako podaljšajo potovanje. Vendar pa je treba poudariti, da so kolone tudi posledica ponovnega vzpostavljanja kontrol na mejah zaradi začasnega neizvajanja Schengenskega sporazuma. Ta odločitev se je izkazala za povsem nekoristno, za veliko potrato denarja in nepotrebno namestitev javnih varnostnih sil, s čimer so kazalce zgodovine vrnili nazaj pred čas, ko smo prost pretok blaga in predvsem prosto gibanje ljudi vsi slavili kot velik zgodovinski dogodek. MSS FJK/Slo od nekdaj podpira ukinitev teh mejnih kontrol, ki so bile uvedene z določenim namenom in se zavzema za ponovno popolno sprostitev gibanja.

Za predsedstvo MSS
Roberto Treu
Damjan Volf

Čezmejno delo, njegova nujna ureditev in popolna ponovna vzpostavitev schengenskega sporazuma bodo osrednje teme tradicionalnega čezmejnega srečanja sindikalnih organizacij Slovenije (ZSSS in KS90) in Furlanije Julijske krajine (Cgil, Cisl in Uil), ki vsako leto okoli prvega maja poteka na pobudo Csir Fvg-Slo (Medregionalni svet sindikatov Fvg-Slovenija). Pobuda bo potekala v Gorici jutri, v torek, 29. aprila, ob 10.30 na trgu Piazza Transalpina, kot primeren poklon Go!2025, velikemu dogodku ob praznovanju Evropske prestolnice čezmejne kulture. Izbira lokacije in povabilo k sodelovanju, naslovljeno na župana Gorice in Nove Gorice, je priznanje izjemnega pomena sodelovanja in prijateljstva med dvema državama in dvema skupnostma, ki sta poskrbeli, da v deželi, ki je zelo boleče trpela konflikte dvajsetega stoletja, prevladujeta občutek miru in sožitja. “V tem kontekstu – poudarja predsedstvo CSIR – upamo, da bo prost pretok ljudi obnovljen tudi med našimi mejami, s popolno obnovitvijo schengenskega sporazuma, ker ta neuporabna situacija škoduje zlasti delavcem in čezmejnim delavcem.”

„Priznati status in polne pravice do čezmejnega dela, zlasti glede obdavčitve, socialne varnosti, zakonodaje in dostopa do trga dela“. To zahteva Medregionalni sindikalni svet Fvg-Slovenije (Csir Fvg-Slo) ob svoji trideseti obletnici, ki jo je dopoldan praznoval v Trstu v navzočnosti Giuseppeja Auguruse, nacionalnega koordinatorja čezmejnih delavcev Cgil, regionalnih sekretarjev Cgil, Cisl in Uil, Michele Piga, Alberto Monticco, Matteo Zorn in za Slovenskih sindikatov podpredsednik Zsss Oskar Komac in predsednik Ks90 Damjan Volf. Prisotna sta bila tudi deželna svetnica za delo Alessia Rosolen in predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul.

“Pozivamo pristojne italijanske in slovenske organe, pojasnjuje predsednik CSIR Roberto Treu, da prepoznajo specifičnost čezmejnih delavcev in njihove posebne težave, da čim prej dosežejo bilateralni dogovor in tako spodbujajo njihovo legalizacijo ter pojav dela na črno in nezakonitega dela.” Predlog (celotno besedilo tukaj) je namenjen predvsem spremembi veljavnega dvostranskega sporazuma o obdavčitvi, ki je začel veljati leta 2010. Gre za nič manj kot 15 tisoč ljudi, ki se po ocenah CSIR vsak dan selijo predvsem iz Slovenije v Italijo (približno 80 % tokov), pa tudi v obratni smeri, na delo v podjetjih ali družinah na drugi strani meje. „Verjamemo – beremo v predlogu – da je na obeh vladah, da dosežeta dogovor, ki bo, kot je predlagala Evropska komisija, potrdil načelo, da morajo čezmejni delavci obravnavati en sam davčni organ za dohodek, ki ga pridobijo s svojo dejavnostjo zaposlenega v drugi državi. Poleg tega je treba v izogib morebitnim in verjetnim pojavom dvojnega obdavčevanja zagotoviti posebno strukturo, sestavljeno iz predstavnikov davčnih organov obeh držav za pravilno razlago predpisov.
Med zahtevami je tudi tista, da se čezmejnim delavcem zagotovi popolna vzajemnost glede davčnih ugodnosti, blaginje in socialne varnosti v primerjavi z delavci rezidenti, začenši od najbolj občutljivih vidikov, kot so na primer nadomestilo za čas brezposelnosti, uporaba zakona 104, dodatek za spremstvo in invalidnost. Podobna potreba za CSIR zadeva obravnave v smislu delovne zakonodaje, dostopa do trga dela, pametnega dela, enkratnega dodatka in uveljavljanja socialnih pravic, ne glede na državo prebivališča v primerjavi z državo dela.

Podaljšanje mejnega nadzora med Italijo in Slovenijo, o katerem se je odločila italijanska vlada, je v nasprotju z upanjem predsednikov obeh držav, Nataše Pirc Musar in Sergia Mattarelle, da bo čimprejšnja vzpostavitev schengenske pogodbe. To poudarjata Roberto Treu in Damjan Volf, predsednik in podpredsednik Csir Fvg/Slo, ki poudarjata, kako ti ukrepi poleg tega, da so popolnoma neučinkoviti za cilje, ki jih predlagajo v boju proti kriminalu, spodkopavajo eno od temeljnih načel in enega od velikih dosežkov Evropske unije, to je prost pretok ljudi.»Suspenz schengenske pogodbe – poudarjata predstavnika CSIR – s ponovno vzpostavitvijo mejnih kontrol močno vpliva na čezmejne delavce, katerih vloga je bila zelo pomembna pri premagovanju napetosti, ki so zaznamovale zgodovino teh dežel, spodbujanju medsebojnega poznavanja in odnosov, ki so ključni za gradnjo nove in pozitivne klime odnosov med Italijo in Slovenijo. Gre torej za ukrep, ki kaznuje ekonomsko in socialno strukturo ozemlja, ne da bi bil učinkovit v smislu varnosti.

Prekinitev schengna je ukrep, ki najverjetneje ne bo služil za zaustavitev teroristov: dejansko gredo po drugih poteh in se skoraj vedno izognejo običajnemu mejnemu nadzoru. Izbire, kot so jih sprejele vlade Italije, Slovenije in drugih držav, ne le ostro kaznujejo čezmejnega dela, ampak pomenijo tudi regresijo, korak nazaj v zvezi s svobodo pretoka ljudi in blaga, ki je eden od velikih dosežkov skupnega evropskega doma. Zato upamo, da bo ukrep sprejet v najkrajšem možnem času in da bodo zagotovljeni ustrezni kanali za pospešitev čezmejnega tranzita delavcev.Csi Fvg-Slovensko predsedstvoRoberto Treu in Peter Majcen

»Odločno pozivamo vladi Italije in Slovenije, da priznata specifičnost pogojev čezmejnih delavcev. Stanje, ki je utrpelo dodatno škodo po uvedbi enotnega in univerzalnega dodatka za vzdrževane otroke, zavrnjenega za delavce, ki nimajo stalnega prebivališča v Italiji.« To je zahteva, ki jo je Medregionalni sindikalni svet Furlanije Julijske krajine – Slovenija podpisal v dokumentu, ki so ga podpisali na današnjem srečanju na mejnem prehodu Pese pri Trstu, tradicionalnem srečanju, ki združuje italijanske in slovenske obmejne sindikate v predprvomajskih dneh.

V navzočnosti Villiama Pezzetta, Luciana Bordina in Micheleja Bertija za Cgil, Cisl in Uil Furlanije Julijske krajine, Petra Majcna in Pavla Vhrovca ​​za slovenska sindikata Ks90 in Zsss sta dokument danes ilustrirala Roberto Treu in sam Majcen iz predsedstva Csi. Glede nepriznavanja enotnega dodatka za delavce, ki nimajo stalnega prebivališča v Italiji, Csi opozarja, da je EU glede tega vprašanja sprožila prekrškovni postopek. Postopek je trenutno v opredeljevanju in “izvira iz poročila, poslanega prav s tega ozemlja”, kot je omenjeno v dokumentu. Toda vprašanje enotnega dodatka ni edini odprt dosje o čezmejnem delu, ki ga ogroža tudi pomanjkanje zakonodaje za zaščito dela na daljavo in zamude pri dostopu do pokojnin za tiste, ki prebivajo v tujini, “zaradi okvar INPS”. Ta vprašanja se pridružujejo dolgotrajnim težavam v zvezi z davčno zakonodajo in ureditvijo trga dela med obema mejnima območjema, za reševanje katerih zahteva Csi.

Dokument se osredotoča tudi na glavne teme, ki so značilne za prvi maj, začenši z obrambo dohodkov delavcev in upokojencev, ki jih je močno prizadela inflacija. Inflacija, piše v dokumentu, ki je posledica špekulacij in vojne, ki naj bi jo Evropska unija poskušala zaustaviti tako, da “končno ukrepa politično in ne le vojaško”. Velik poudarek na socialni politiki in obdavčitvi. »Na ta prvi maj – piše CSI – želimo tudi glasno vzklikati, da mora Evropska unija in naše države vzeti evropski steber socialnih pravic, začenši z javnim zdravjem, kot neizogibno prednostno nalogo, kot bi se morali naučiti iz pandemije. Zdravstveno varstvo mora biti ustrezno financirano, da se okrepi njegova javna in univerzalna vloga, potrebne pa so tudi reforme fiskalne politike, da se zagotovi resnična progresivnost, da se zagotovijo viri, potrebni za podporo blaginje.”
Od tod in iz zavedanja ključnega pomena izzivov, kot sta upadanje rodnosti in staranje, poziv k “novemu razvojnemu načrtu za Evropsko unijo” in k “večjemu sodelovanju med našima državama na področju trga dela, usposabljanja, varstva okolja, gospodarskega povezovanja”. Ne da bi pozabili na politiko priseljevanja, glede katere Csi upa na “radikalno spremembo tempa, da bi priseljencem zagotovili človeško in dostojno obravnavo, dobrodošlico in integracijo, poleg tega pa se zavedajo pomanjkanja delavcev, ki je značilno za obe državi”.