»Odločno pozivamo vladi Italije in Slovenije, da priznata specifičnost pogojev čezmejnih delavcev. Stanje, ki je utrpelo dodatno škodo po uvedbi enotnega in univerzalnega dodatka za vzdrževane otroke, zavrnjenega za delavce, ki nimajo stalnega prebivališča v Italiji.« To je zahteva, ki jo je Medregionalni sindikalni svet Furlanije Julijske krajine – Slovenija podpisal v dokumentu, ki so ga podpisali na današnjem srečanju na mejnem prehodu Pese pri Trstu, tradicionalnem srečanju, ki združuje italijanske in slovenske obmejne sindikate v predprvomajskih dneh.
V navzočnosti Villiama Pezzetta, Luciana Bordina in Micheleja Bertija za Cgil, Cisl in Uil Furlanije Julijske krajine, Petra Majcna in Pavla Vhrovca za slovenska sindikata Ks90 in Zsss sta dokument danes ilustrirala Roberto Treu in sam Majcen iz predsedstva Csi. Glede nepriznavanja enotnega dodatka za delavce, ki nimajo stalnega prebivališča v Italiji, Csi opozarja, da je EU glede tega vprašanja sprožila prekrškovni postopek. Postopek je trenutno v opredeljevanju in “izvira iz poročila, poslanega prav s tega ozemlja”, kot je omenjeno v dokumentu. Toda vprašanje enotnega dodatka ni edini odprt dosje o čezmejnem delu, ki ga ogroža tudi pomanjkanje zakonodaje za zaščito dela na daljavo in zamude pri dostopu do pokojnin za tiste, ki prebivajo v tujini, “zaradi okvar INPS”. Ta vprašanja se pridružujejo dolgotrajnim težavam v zvezi z davčno zakonodajo in ureditvijo trga dela med obema mejnima območjema, za reševanje katerih zahteva Csi.
Dokument se osredotoča tudi na glavne teme, ki so značilne za prvi maj, začenši z obrambo dohodkov delavcev in upokojencev, ki jih je močno prizadela inflacija. Inflacija, piše v dokumentu, ki je posledica špekulacij in vojne, ki naj bi jo Evropska unija poskušala zaustaviti tako, da “končno ukrepa politično in ne le vojaško”. Velik poudarek na socialni politiki in obdavčitvi. »Na ta prvi maj – piše CSI – želimo tudi glasno vzklikati, da mora Evropska unija in naše države vzeti evropski steber socialnih pravic, začenši z javnim zdravjem, kot neizogibno prednostno nalogo, kot bi se morali naučiti iz pandemije. Zdravstveno varstvo mora biti ustrezno financirano, da se okrepi njegova javna in univerzalna vloga, potrebne pa so tudi reforme fiskalne politike, da se zagotovi resnična progresivnost, da se zagotovijo viri, potrebni za podporo blaginje.”
Od tod in iz zavedanja ključnega pomena izzivov, kot sta upadanje rodnosti in staranje, poziv k “novemu razvojnemu načrtu za Evropsko unijo” in k “večjemu sodelovanju med našima državama na področju trga dela, usposabljanja, varstva okolja, gospodarskega povezovanja”. Ne da bi pozabili na politiko priseljevanja, glede katere Csi upa na “radikalno spremembo tempa, da bi priseljencem zagotovili človeško in dostojno obravnavo, dobrodošlico in integracijo, poleg tega pa se zavedajo pomanjkanja delavcev, ki je značilno za obe državi”.
