Avtor: Riccardo

Prekinitev schengna je ukrep, ki najverjetneje ne bo služil za zaustavitev teroristov: dejansko gredo po drugih poteh in se skoraj vedno izognejo običajnemu mejnemu nadzoru. Izbire, kot so jih sprejele vlade Italije, Slovenije in drugih držav, ne le ostro kaznujejo čezmejnega dela, ampak pomenijo tudi regresijo, korak nazaj v zvezi s svobodo pretoka ljudi in blaga, ki je eden od velikih dosežkov skupnega evropskega doma. Zato upamo, da bo ukrep sprejet v najkrajšem možnem času in da bodo zagotovljeni ustrezni kanali za pospešitev čezmejnega tranzita delavcev.Csi Fvg-Slovensko predsedstvoRoberto Treu in Peter Majcen

»Odločno pozivamo vladi Italije in Slovenije, da priznata specifičnost pogojev čezmejnih delavcev. Stanje, ki je utrpelo dodatno škodo po uvedbi enotnega in univerzalnega dodatka za vzdrževane otroke, zavrnjenega za delavce, ki nimajo stalnega prebivališča v Italiji.« To je zahteva, ki jo je Medregionalni sindikalni svet Furlanije Julijske krajine – Slovenija podpisal v dokumentu, ki so ga podpisali na današnjem srečanju na mejnem prehodu Pese pri Trstu, tradicionalnem srečanju, ki združuje italijanske in slovenske obmejne sindikate v predprvomajskih dneh.

V navzočnosti Villiama Pezzetta, Luciana Bordina in Micheleja Bertija za Cgil, Cisl in Uil Furlanije Julijske krajine, Petra Majcna in Pavla Vhrovca ​​za slovenska sindikata Ks90 in Zsss sta dokument danes ilustrirala Roberto Treu in sam Majcen iz predsedstva Csi. Glede nepriznavanja enotnega dodatka za delavce, ki nimajo stalnega prebivališča v Italiji, Csi opozarja, da je EU glede tega vprašanja sprožila prekrškovni postopek. Postopek je trenutno v opredeljevanju in “izvira iz poročila, poslanega prav s tega ozemlja”, kot je omenjeno v dokumentu. Toda vprašanje enotnega dodatka ni edini odprt dosje o čezmejnem delu, ki ga ogroža tudi pomanjkanje zakonodaje za zaščito dela na daljavo in zamude pri dostopu do pokojnin za tiste, ki prebivajo v tujini, “zaradi okvar INPS”. Ta vprašanja se pridružujejo dolgotrajnim težavam v zvezi z davčno zakonodajo in ureditvijo trga dela med obema mejnima območjema, za reševanje katerih zahteva Csi.

Dokument se osredotoča tudi na glavne teme, ki so značilne za prvi maj, začenši z obrambo dohodkov delavcev in upokojencev, ki jih je močno prizadela inflacija. Inflacija, piše v dokumentu, ki je posledica špekulacij in vojne, ki naj bi jo Evropska unija poskušala zaustaviti tako, da “končno ukrepa politično in ne le vojaško”. Velik poudarek na socialni politiki in obdavčitvi. »Na ta prvi maj – piše CSI – želimo tudi glasno vzklikati, da mora Evropska unija in naše države vzeti evropski steber socialnih pravic, začenši z javnim zdravjem, kot neizogibno prednostno nalogo, kot bi se morali naučiti iz pandemije. Zdravstveno varstvo mora biti ustrezno financirano, da se okrepi njegova javna in univerzalna vloga, potrebne pa so tudi reforme fiskalne politike, da se zagotovi resnična progresivnost, da se zagotovijo viri, potrebni za podporo blaginje.”
Od tod in iz zavedanja ključnega pomena izzivov, kot sta upadanje rodnosti in staranje, poziv k “novemu razvojnemu načrtu za Evropsko unijo” in k “večjemu sodelovanju med našima državama na področju trga dela, usposabljanja, varstva okolja, gospodarskega povezovanja”. Ne da bi pozabili na politiko priseljevanja, glede katere Csi upa na “radikalno spremembo tempa, da bi priseljencem zagotovili človeško in dostojno obravnavo, dobrodošlico in integracijo, poleg tega pa se zavedajo pomanjkanja delavcev, ki je značilno za obe državi”.

Petinsedemdeseta obletnica Ustave naše republike, »temeljene na delu«, bo osrednja tema prvomajskih dni 2023, od Potenze, kjer so potekale narodne demonstracije Cgila, Cisla in Uila, do vseh trgov Italije in trgov v Trstu, Monfalconu, Cervignanu in Pordenonu, kjer so potekale štiri glavne demonstracije, imenovane v Furlaniji Julijski krajini. Za našo regijo velja omeniti tudi tradicionalno čezmejno srečanje italijanskih in slovenskih sindikatov, ki bo v petek, 28. aprila, s pričetkom ob 10.45 uri na meji Pesek. Srečanja, ki ga ob prvem maju spodbuja Medregionalni sindikalni svet Furlanije Julijske krajine (Csi Fvg-Slo), se bodo udeležili regionalni sekretariati Cgil, Cisl, Uil ter vodji slovenskih sindikatov Zsss in Ks90. Po izmenjavi voščil bo sledila ilustracija skupnega dokumenta, ki so ga potrdile vse sestavine Csi Fvg-Slo o temah, ki zaznamujejo letošnji prvi maj: mir, inflacija in obramba dohodkov delavcev in upokojencev, javno zdravje. V tem kontekstu bo EU zaprošena, da uvede tako imenovani „evropski socialni steber“.
»Posebna pozornost – pojasnjujeta Roberto Treu in Peter Majcen, za predsednika Csi – bo namenjena specifičnim težavam čezmejnih delavcev, s poudarkom na novi diskriminaciji in neupoštevanju njihovih pravic. Potem je tu še pereča problematika priseljevanja, predvsem tista, ki je povezana z balkansko potjo, ki bo predmet predlogov, skladnih z načeloma dostojanstva in dobrodošlice. Ob tej priložnosti – zaključujeta Treu in Majcen – bo ponovno poudarjena potreba po ponovnem zagonu sodelovanja med Italijo in Slovenijo, tudi v okviru novega in zdaj nujnega načrta za evropsko enotnost.

“Postopek za ugotavljanje kršitev, uveden proti Italiji v zvezi z dostopom do enotnega dodatka in dohodka državljana, potrjuje, kako upravičeni so bili ugovori, ki jih je takoj izrazila mreža medregionalnih sindikalnih svetov, ki so jih delili nacionalni CGIL, CISL in UIL ter Evropska konfederacija sindikatov.” Predsednik Csi Fvg-Slovenija Roberto Treu komentira sprožitev postopka za ugotavljanje kršitev s strani Evropske komisije. »Csi Fvg-Slovenija in enotna mreža Csi – pojasnjuje Treu – sta to vprašanje večkrat izpostavila tako pred prejšnjo vlado, znotraj katere pa je prevladala diskriminatorna linija Lige, kot tudi pred Evropsko komisijo. Izključitev delavcev s stalnim prebivališčem v tujini iz enotnega dodatka, ki je v nasprotju z zakonodajo Skupnosti o socialni varnosti, je bila tudi v središču zadnjega čezmejnega sindikalnega srečanja, organiziranega v Rabuieseju ob prvem maju. Poziv, ki ga je Treu objavil v imenu Csi, v skladu s stališči nacionalnih sindikatov, začenši s konfederalnima sekretarkama Cgil Danielo Barbaresi in Tanio Scacchetti, je, naj se “nemudoma upoštevajo ugovori Komisije, s čimer se odpravi diskriminacija delavcev, ki prebivajo v tujini, in se izogne ​​neuporabnemu in škodljivemu neposrednemu spopadu z Brusljem”.

Poziv k prekinitvi ognja in “pravim pogajanjem, ki zagotavljajo trajen mir po vsej Evropi”, kot ga bodo Cgil, Cisl in Uil sprožili s prvomajskih trgov, pa tudi h krepitvi sodelovanja med Italijo in Slovenijo. Tako za pospešitev razvoja celotnega območja, na obeh straneh meje, kot za izgradnjo novih dvostranskih sporazumov o davčnih zadevah, ki nam omogočajo, da prepoznamo posebnost čezmejnega dela in okrepimo njegovo zaščito. To zahtevajo voditelji CSIR Furlanije Julijske krajine Slovenije, tudi v imenu Cgila, Cisla in Uila ter sosednjih republiških sindikatov Zsss in Ks’ 90. Zahtevo, ki jo je predsedstvo CSIR z Robertom Treujem in Petrom Majcenom zaupalo tudi županoma Capodistrie in Trsta Alešu Bržanu. in Roberto Dipiazza, danes dopoldne povabljen (a se Dipiazza ni udeležil, kljub napovedani prisotnosti) na mejni prehod Rabuiese na tradicionalno izmenjavo voščil med sindikalnimi organizacijami ob prvem maju.
»Iz teh dežel, prizorišča dolgoletnih bolečih izkušenj po drugi svetovni vojni, pošiljamo poziv – beremo v dokumentu, ki je bil danes predstavljen v Rabuieseju – za nadaljnjo krepitev poti sodelovanja, sodelovanja ter gospodarskega in socialnega povezovanja, ki se je s težavo gradilo iz dneva v dan. Sodelovanje med obmejnimi občinami, ki so že dosegle pomemben rezultat podelitve naziva Gorica in Nova Gorica za Evropsko prestolnico kulture 2025, je treba nadaljevati tudi v Julijskem prostoru na podlagi utrjenih odnosov, ki dajejo nov zagon gospodarskemu, družbenemu in okoljskemu razvoju.«
Sklicevanje na okolje in trajnostni razvoj ni naključno. Pravzaprav Csir in čezmejni sindikati, »ob upoštevanju potrebe po diverzifikaciji virov oskrbe z energijo, menijo, da morebitna postavitev obratov za ponovno uplinjanje v zalivu Capodistria in Trstu ni združljiva z logističnimi, pristaniškimi in okoljskimi pogoji«.
Toda na vrhu seznama prednostnih nalog CSIR ostaja vprašanje čezmejnega dela. »CSIR Fvg-Slo – beremo naprej v dokumentu – ponovno poudarja, da je treba premagati ovire in razlike pri prostem pretoku delavcev ter zagotoviti enake pravice čezmejnim delavcem.« Med kritičnimi vprašanji na tem področju so tudi tista, povezana z uvedbo enotne in univerzalne olajšave. To je ukrep, ki »z zahtevo po rezidentstvu v Italiji kot pogoju za izplačilo pomeni močno kazen za čezmejne delavce, ki so izgubili svoje družinske dodatke in so izključeni iz gospodarskih in davčnih ugodnosti nove zakonodaje«. Od tod zahteva, da se “integrirajo dvostranski sporazumi o davčnih zadevah med Italijo oziroma Slovenijo in Hrvaško, kot je bilo že storjeno s Švico, da se prizna specifičnost čezmejnega dela in razrešijo vsi sporni vidiki, tudi z namenom spodbujanja rednega dela”, ter da se poseže v “zelo resne in zdaj nevzdržne zamude in molke INPS pri upravljanju pokojninskih praks, ki zadevajo tiste, ki so si pridobili socialno socialno varnost.” varnostne pravice v Italiji in prebivanje v sosednjih državah, položaj, ki je zdaj nevzdržen in ga je treba čim prej rešiti.

Na tradicionalnem prvomajskem srečanju so se 29. aprila v Divači zbrali člani Medregijskega sindikalnega sveta dežele Furlanije – Julijske krajine in Slovenije. Simbolno so srečanje predstavniki sindikalnih central CGIL, CISL, UIL iz Italije ter ZSSS in KS 90 iz Slovenije pričeli na železniški postaji, na stičišču dveh prog, ki povezujeta pristanišči Koper in Trst s srednjo in vzhodno Evropo, nadaljevali pa so ga na sedežu občine v družbi tamkajšnje županje Alenke Štrucl Dovgan.
Pogovor je tekel o razvojnih vprašanjih in o prihodnosti Evrope. Sindikalisti so se strinjali, da mora biti Evropa pravičnejša do delavcev, prinašati mora bolj kakovostna delovna mesta, višje plače in pokojnine, varnost in zdravje pri delu ter dejansko spolno enakost in pravice. V njej ne sme biti ovir za mobilnost delovne sile, za čezmejne delavce na obeh straneh meje pa naj bodo pravila in pravice jasne, zaposlovanje pa zakonito. Evropa ne sme več temeljiti na varčevalni politiki, biti mora demokratična in solidarna, so še poudarili sindikalisti ob prihajajočih evropskih volitvah. »Bogati nas dolgoletno medsindikalno sodelovanje na tem obmejnem območju z zapleteno in bolečo zgodovino,« so bili jasni in poudarili zavezanost skupnega delovanja v podporo ideji »dejansko združene Evrope«.