Tradicionalno čezmejno srečanje med sindikalnimi organizacijami Slovenije (Zsss in Ks90) in Furlanije Julijske krajine (Cgil, Cisl in Uil) je potekalo 29. aprila. Vsako leto okoli 1. maja poteka na pobudo Csir Fvg-Slo (Medregionalni sindikalni svet Fvg-Slovenija) v vzdušju sodelovanja. Sporočilo, ki je bilo izrečeno s simboličnega mesta, kot je trg Transalpina med Gorico in Novo Gorico, je bil močan poziv k ponovni vzpostavitvi schengenskega sporazuma, saj te razmere še posebej kaznujejo 9 tisoč čezmejnih delavcev. Izbira lokacije za trg Piazza della Transalpina je bila vdana poklonitev Evropski prestolnici kulture 2025, hkrati pa tudi priznanje tistega, kar je bilo opredeljeno kot “izjemen pomen sodelovanja in prijateljstva” med dvema državama in dvema skupnostma, ki sta uspeli doseči, da so v deželi, ki je na zelo boleč način pretrpela konflikte dvajsetega stoletja, prevladali občutki miru in sobivanja. „In prav v tem kontekstu – je poudaril Roberto Treu, predsednik CSIR FVG-SLO – upamo, da se bo s popolno obnovitvijo schengenskega sporazuma prosto gibanje ljudi ponovno vzpostavilo tudi med našimi mejami.“ Stališče sindikatov je jasno, kot je poudaril Treu: »Odločitev o ponovnem varovanju meja povzroča zamude in nevšečnosti za tiste, ki morajo hoditi v službo, in je v nasprotju s samim duhom Evrope, ki je privedla do padca meja: schengensko območje in prosto gibanje je treba nemudoma ponovno vzpostaviti v vseh pogledih.« Vendar pa obstajajo tudi drugi nerešeni problemi in viri neenakosti za tiste, ki delajo na tej ali oni meji, glede davkov, socialne varnosti in socialnih pravic. Po mnenju sindikatov vse to prispeva k spodbujanju nerednega dela, kaznuje in diskriminira delavce, ki živijo tukaj in delajo tam, včasih le nekaj kilometrov narazen. »Po toliko letih,« pravijo sindikati, »ni bil nihče prepoznan zaradi specifičnosti svojega dela.« In pomisliti, da bi se davčna vprašanja lahko rešila s “preprostimi” dvostranskimi sporazumi, saj ti ljudje prispevajo k gospodarskemu razvoju. In tukaj nismo po naključju. To je simbolni trg sodelovanja.” Iste koncepte je prevzel tudi Damjam Volf iz Ks 90, ki je prav tako sprožil poziv k miru in poziv »k ustvarjanju novih meja, temveč k rušenju preteklih«. Verjamem, da nas bo trenutna retorika o povečevanju sredstev za nakup orožja popeljala v nevarno smer. Delo moramo postaviti pred kapital. Moramo storiti veliko več. Obe vladi, tako italijanska kot slovenska, bi morali resneje pristopiti do delavcev in upokojencev.«
V četrtek, 18. julija, s pričetkom ob 10. uri bo na sedežu združenja Circolo della Stampa na naslovu Corso Italia v Trstu potekala slovesnost ob 30. obletnici ustanovitve MSS FJK/Slo, Medregijskega sindikalnega sveta, ki ga sestavljajo trije konfederalni sindikati Furlanije Julijske krajine, Cgil, Cisl in Uil, ter dva najbolj reprezentativna sindikata v Sloveniji, ZSSS in KS90. MSS je nastal za zaščito interesov in pravic obmejnih delavk in delavcev. Sindikalna prizadevanja so namenjena zaščiti na tisoče ljudi, ki v mnogih primerih žal delajo na črno, tako Slovencev v Italiji kot Italijanov v Sloveniji. Prisotni bodo nacionalni koordinator CGIL za obmejne delavce, Giuseppe Augurusa, predsednik MSS FJK/Slo, Roberto Treu, trije deželni sekretarji konfederalnih sindikatov: Michele Piga, Alberto Monticco in Matteo Zorn ter predsednika slovenskih sindikatov Lidija Jerkič in Damjan Volf.
V preteklih 30 letih je MSS izbojeval pomembne bitke in je, poleg odločilne vloge pri premagovanju ovir, povezanih z mejo ter podpore manjšinam in njihovim pravicam, podpiral in spremljal proces vstopa Slovenije v Evropsko unijo. V Italiji in Sloveniji je vzpostavil tudi mrežo služb za pomoč delavcem in upokojencem.
Slovesnost pa bo tudi priložnost za predstavitev predloga dvostranskega sporazuma med Italijo in Slovenijo o obdavčevanju, socialni varnosti in trgu dela, da bi se izognili diskriminaciji in spodbudili ugotavljanje dela na črno, s ciljem ureditve statusa delavcev. MSS FJK/Slo meni, da z vzajemnim priznavanjem posebnega statusa obmejnim delavcem s strani obeh držav ni več mogoče odlašati. Zagotoviti je treba dosledno uporabo evropskih in mednarodnih predpisov ter odpraviti različno tolmačenje na področju davčnih sistemov, socialne varnosti in zakonodaje, ki ureja trg dela.