„Odločitev o začasni prekinitvi schengenskega območja je zgolj propagandna, nepotrebna in škodljiva za vse, zlasti za čezmejne delavce, ki menijo, da je njihova pravica do prostega gibanja omejena. Gre za drag in neupravičen ukrep, ki ovira normalen pretok ljudi in idej, ki so bistveni za mirno in plodno sodelovanje med ljudmi,“ je na tradicionalnem čezmejnem sindikalnem srečanju, organiziranem pred prvim majem na mejnem prehodu Rabuiese-Škofije, izjavil Roberto Treu, predsednik Medregionalnega sindikalnega sveta Furlanije – Julijske krajine in Slovenije. Vrnitev v normalnost je, kot piše v dokumentu, ki ga je ob prazniku dela 2026 podpisal CSI FVG-SLO, „nujna za zagotovitev dostojnejšega življenja delavcev, brez diskriminacije ali ovir pri njihovi pravici do gibanja in dela“. Zapiranje meja namreč „ne le poslabša življenjske razmere ljudi, ampak tudi škoduje trgu dela, ki postaja bolj razdrobljen in manj vključujoč.“ Zato je za CSI treba “krepiti čezmejno sodelovanje in zagotavljati pravice delavcev, ki so temelj vsake pravične in uspešne družbe”, ter poziva vladi Italije in Slovenije, “naj ponovno vzpostavita dialog in rešita odprta vprašanja, ki vplivajo na čezmejne delavce, ter pozivata k konkretnim ukrepom za zagotovitev reguliranega in vključujočega trga dela”. Dan se je osredotočil tudi na vojne in napetosti, ki še naprej zaznamujejo globalni scenarij, “ob katerem,” navaja dokument, “je bolj kot kdaj koli prej potrebno obnoviti mednarodno pravo in zagotoviti prebivalstvu dostojanstveno in trajnostno prihodnost, ki jo lahko zagotovi le konec konfliktov”. Za CSI je ključna vloga Evropske unije in večjih mednarodnih organizacij, kot so ZN, ki so pozvane, “naj prispevajo svoj delež k preprečevanju konfliktov ter spodbujanju miru in človekovih pravic”.
Tradicionalno čezmejno srečanje, ki ga organizira Medregionalni sindikalni svet Furlanije Julijske krajine in Slovenije, bo 29. aprila na mejnem prehodu Škofije potekalo ob obeležitvi prvega maja, mednarodnega praznika dela. Na srečanju, ki se bo predvidoma začelo ob 11. uri, bo predstavljen skupni dokument o zaskrbljujočih mednarodnih razmerah, trenutni začasni prekinitvi schengenskega sporazuma, vlogi sindikatov in vprašanjih, s katerimi se soočajo čezmejni delavci. Zagotovljeno bo simultano prevajanje. Sledila bo tradicionalna zdravica.
Tradicionalno čezmejno srečanje med sindikalnimi organizacijami Slovenije (Zsss in Ks90) in Furlanije Julijske krajine (Cgil, Cisl in Uil) je potekalo 29. aprila. Vsako leto okoli 1. maja poteka na pobudo Csir Fvg-Slo (Medregionalni sindikalni svet Fvg-Slovenija) v vzdušju sodelovanja. Sporočilo, ki je bilo izrečeno s simboličnega mesta, kot je trg Transalpina med Gorico in Novo Gorico, je bil močan poziv k ponovni vzpostavitvi schengenskega sporazuma, saj te razmere še posebej kaznujejo 9 tisoč čezmejnih delavcev. Izbira lokacije za trg Piazza della Transalpina je bila vdana poklonitev Evropski prestolnici kulture 2025, hkrati pa tudi priznanje tistega, kar je bilo opredeljeno kot “izjemen pomen sodelovanja in prijateljstva” med dvema državama in dvema skupnostma, ki sta uspeli doseči, da so v deželi, ki je na zelo boleč način pretrpela konflikte dvajsetega stoletja, prevladali občutki miru in sobivanja. „In prav v tem kontekstu – je poudaril Roberto Treu, predsednik CSIR FVG-SLO – upamo, da se bo s popolno obnovitvijo schengenskega sporazuma prosto gibanje ljudi ponovno vzpostavilo tudi med našimi mejami.“ Stališče sindikatov je jasno, kot je poudaril Treu: »Odločitev o ponovnem varovanju meja povzroča zamude in nevšečnosti za tiste, ki morajo hoditi v službo, in je v nasprotju s samim duhom Evrope, ki je privedla do padca meja: schengensko območje in prosto gibanje je treba nemudoma ponovno vzpostaviti v vseh pogledih.« Vendar pa obstajajo tudi drugi nerešeni problemi in viri neenakosti za tiste, ki delajo na tej ali oni meji, glede davkov, socialne varnosti in socialnih pravic. Po mnenju sindikatov vse to prispeva k spodbujanju nerednega dela, kaznuje in diskriminira delavce, ki živijo tukaj in delajo tam, včasih le nekaj kilometrov narazen. »Po toliko letih,« pravijo sindikati, »ni bil nihče prepoznan zaradi specifičnosti svojega dela.« In pomisliti, da bi se davčna vprašanja lahko rešila s “preprostimi” dvostranskimi sporazumi, saj ti ljudje prispevajo k gospodarskemu razvoju. In tukaj nismo po naključju. To je simbolni trg sodelovanja.” Iste koncepte je prevzel tudi Damjam Volf iz Ks 90, ki je prav tako sprožil poziv k miru in poziv »k ustvarjanju novih meja, temveč k rušenju preteklih«. Verjamem, da nas bo trenutna retorika o povečevanju sredstev za nakup orožja popeljala v nevarno smer. Delo moramo postaviti pred kapital. Moramo storiti veliko več. Obe vladi, tako italijanska kot slovenska, bi morali resneje pristopiti do delavcev in upokojencev.«
V četrtek, 18. julija, s pričetkom ob 10. uri bo na sedežu združenja Circolo della Stampa na naslovu Corso Italia v Trstu potekala slovesnost ob 30. obletnici ustanovitve MSS FJK/Slo, Medregijskega sindikalnega sveta, ki ga sestavljajo trije konfederalni sindikati Furlanije Julijske krajine, Cgil, Cisl in Uil, ter dva najbolj reprezentativna sindikata v Sloveniji, ZSSS in KS90. MSS je nastal za zaščito interesov in pravic obmejnih delavk in delavcev. Sindikalna prizadevanja so namenjena zaščiti na tisoče ljudi, ki v mnogih primerih žal delajo na črno, tako Slovencev v Italiji kot Italijanov v Sloveniji. Prisotni bodo nacionalni koordinator CGIL za obmejne delavce, Giuseppe Augurusa, predsednik MSS FJK/Slo, Roberto Treu, trije deželni sekretarji konfederalnih sindikatov: Michele Piga, Alberto Monticco in Matteo Zorn ter predsednika slovenskih sindikatov Lidija Jerkič in Damjan Volf.
V preteklih 30 letih je MSS izbojeval pomembne bitke in je, poleg odločilne vloge pri premagovanju ovir, povezanih z mejo ter podpore manjšinam in njihovim pravicam, podpiral in spremljal proces vstopa Slovenije v Evropsko unijo. V Italiji in Sloveniji je vzpostavil tudi mrežo služb za pomoč delavcem in upokojencem.
Slovesnost pa bo tudi priložnost za predstavitev predloga dvostranskega sporazuma med Italijo in Slovenijo o obdavčevanju, socialni varnosti in trgu dela, da bi se izognili diskriminaciji in spodbudili ugotavljanje dela na črno, s ciljem ureditve statusa delavcev. MSS FJK/Slo meni, da z vzajemnim priznavanjem posebnega statusa obmejnim delavcem s strani obeh držav ni več mogoče odlašati. Zagotoviti je treba dosledno uporabo evropskih in mednarodnih predpisov ter odpraviti različno tolmačenje na področju davčnih sistemov, socialne varnosti in zakonodaje, ki ureja trg dela.
Italijanski, slovenski in hrvaški sindikati, združeni v dveh medregijskih sindikalnih svetih in sicer v italijansko-hrvaškem MSS Severni Jadran in MSS severovzhod Furlanija Julijska krajina/Slovenija, se bodo srečali v petek, 30. decembra 2022 ob 11.30 uri na nekdanjem slovensko-hrvaškem mejnem prehodu Dragonja/Kaštel in skupaj proslavili vstop Hrvaške v schengensko območje.
Program predvideva uradno proslavo na nekdanjem slovensko-hrvaškem mejnem prehodu Dragonja/Kaštel (na hrvaški strani), kjer bo potekala novinarska konferenca.
Oba medregijska sindikalna sveta želita izpostaviti več vidikov, ki dokazujejo pomembnost vstopa Hrvaške v schengensko območje, kar se bo uradno zgodilo samo kakšen dan kasneje, 1. januarja 2023 in želita predvsem poudariti, kako pomembno je, da bodo za obmejne delavce, ki potujejo znotraj območja med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, vsakodnevni premiki poenostavljeni. Ker mejnih kontrol ne bo več, bodo obmejni delavci lahko prihajali na delo v razumnem času, zlasti poleti, brez dolgega napornega čakanja zaradi običajnega masovnega dotoka turistov.
Poleg tega bodo pozornost namenili tudi pomenu navedene odločitve za obmejne delavce v smislu okrepitve pravnega okvira, ki se v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem še ne izvaja v zadostni meri in je torej negotov ter diskriminatoren in še vedno prepogosto ne spodbuja ugotavljanja prikritih oblik delovnih razmerij.
Ob tej priložnosti bosta medregijska sindikalna sveta poudarila zgodovinski pomen dogodka za vse tiste, ki živijo ob severnem Jadranu in se bodo od 1. januarja prihodnjega leta lahko prosto gibali brez mejne kontrole znotraj geografskega območja, ki ga tisti, ki tu živijo, od nekdaj pojmujejo kot edino in enotno, kljub nacionalnim delitvam, ki so ga zaznamovale vse od preteklega stoletja.
Zagotovljeno bo simultano tolmačenje v slovenski, hrvaški in italijanski jezik.
26. aprila 2017 je bilo na mejnem prehodu Fernetti tradicionalno srečanje italijanskih in slovenskih sindikatov, ki je potekalo blizu prvega maja. Sindikati so se z njim oglasili s tem pozivom:
Nadaljevanje vojne na Bližnjem Vzhodu, mednarodna napetost povezana s Severno Korejo, politična kontroverznost novega vodstva Združenih držav, teroristični atentati – to so razlogi, zaradi katerih sedanje mednarodne razmere vzbujajo resno zaskrbljenost.
Neustreznost politik pri upravljanju epohalnega pojava svetovnega migracijskega procesa in še posebej posledice, ki jih ima za Evropo, kažejo na nezadostnost pobud Evropske Unije. To posledično povzroča občutek negotovosti pri velikem številu državljanov, kar še dodatno spodbujajo in uporabljajo populistične, če ne celo reakcionarne politične sile in vlade.
Sindikalne organizacije MSS in sama Evropska konfederacija sindikatov zahtevajo take vrste politike za soočanje z migracijskimi tokovi, ki bodo spoštljive do drame ljudi, prisiljenih v beg zaradi vojn ali skrajne revščine. Zahtevajo, da se prične z uvajanjem ukrepov in pristopov za vključevanje migrantov, kakor tudi ponoven zagon mednarodnega sodelovanja v korist miru, gospodarskega in družbenega razvoja držav iz katerih pretežno prihajajo emigranti.
Sindikalne organizacije odločno nasprotujejo postavljanju novih pregrad in zidov, ki ponovno delijo Evropo in ogrožajo enega izmed stebrov na katerih temelji Evropska unija: prosto gibanje ljudi in delavcev .
V zvezi s tem, MSS SLO/ FJK in CSI FVG/Slo zahtevajo takojšen umik evropske uredbe, ki omejuje in ovira mobilnost med državami tega prostora in posledično prizadenejo čezmejne delavce in načelo prostega gibanja med Hrvaško, Slovenijo in Italijo. Taki ukrepi pomenijo namreč nove delitve med prebivalstvom, ki ga povezujejo gospodarski in družbeni odnosi, narodne skupnosti in skupna zgodovina.
V tovrstnem splošnem stanju duha, se še jasneje izraža nezadostnost in nedomiselnost ekonomske politike Evropske unije, ki še vedno vztraja pri politiki zategovanja pasu, namesto da bi zagnala in spodbujala politiko razvoja, investicij in socialnih ukrepov.
Ob 1. maju in v skladu s smernicami Evropske konfederacije sindikatov, sindikalne organizacije, združene v MSS Slo/FJK CSI Fvg/Slo, zahtevajo korenito spremembo vodenja Evropske unije v korist ukrepov, ki bodo dajali prednost ustvarjanju novih delovnih mest, ki bodo vrnile delu kot vrednoti njegovo dostojanstvo in tako premagale nadvlado modela temelječega na prekernosti in nizkih plačah.
1. maja 2016 je sindikat CSI Nord Est Friuli Venezia Giulia/Slovenija CGIL CISL UIL ZSSS KS 90 v petek, 29. aprila, organiziral svoje tradicionalno čezmejno srečanje. Predstavniki sindikata so se sestali pri plošči, ki je bila leta 2006 postavljena ob podobni priložnosti v podporo čezmejnim delavcem na meji Fernetti (rdeča hiša sredi ceste na italijanski strani). Nato so se odpravili v Sežano, v dvorano na Asilu (Regentova 2), kjer je potekalo srečanje/razprava o trenutnih posledicah begunske krize v naših regijah in politikah, ki jih je treba izvajati za nadaljnje spodbujanje sinergijskega razvoja v regiji z obrambo temeljnih stebrov pravnega reda EU. Le z zagotavljanjem načela prostega gibanja ljudi in delavcev ter rednim vključevanjem upravičencev v delovno silo lahko še naprej spodbujamo pravice čezmejnih delavcev in premagamo tveganje socialnega dampinga in dela na črno. Na srečanju je bila izražena podpora »Deklaraciji evropskih socialnih in ekonomskih partnerjev o begunski krizi«, podpisani na tristranskem socialnem vrhu v Bruslju 16. marca 2016. Deklaracija je bila predstavljena prisotnim in sprejeta je bila zaveza k njeni promociji na lokalni ravni. O teh vprašanjih so spregovorili Dušan Semolič, predsednik sindikata ZSSS, Peter Majcen, predsednik sindikata KS 90, in predstavniki CGIL CISL UIL Furlanije – Julijske krajine.
IZJAVA EVROPSKIH SOCIALNIH IN EKONOMSKIH PARTNERJEV O BEGUNSKI KRIZI
