Petinsedemdeseta obletnica Ustave naše republike, »temeljene na delu«, bo osrednja tema prvomajskih dni 2023, od Potenze, kjer so potekale narodne demonstracije Cgila, Cisla in Uila, do vseh trgov Italije in trgov v Trstu, Monfalconu, Cervignanu in Pordenonu, kjer so potekale štiri glavne demonstracije, imenovane v Furlaniji Julijski krajini. Za našo regijo velja omeniti tudi tradicionalno čezmejno srečanje italijanskih in slovenskih sindikatov, ki bo v petek, 28. aprila, s pričetkom ob 10.45 uri na meji Pesek. Srečanja, ki ga ob prvem maju spodbuja Medregionalni sindikalni svet Furlanije Julijske krajine (Csi Fvg-Slo), se bodo udeležili regionalni sekretariati Cgil, Cisl, Uil ter vodji slovenskih sindikatov Zsss in Ks90. Po izmenjavi voščil bo sledila ilustracija skupnega dokumenta, ki so ga potrdile vse sestavine Csi Fvg-Slo o temah, ki zaznamujejo letošnji prvi maj: mir, inflacija in obramba dohodkov delavcev in upokojencev, javno zdravje. V tem kontekstu bo EU zaprošena, da uvede tako imenovani „evropski socialni steber“.
»Posebna pozornost – pojasnjujeta Roberto Treu in Peter Majcen, za predsednika Csi – bo namenjena specifičnim težavam čezmejnih delavcev, s poudarkom na novi diskriminaciji in neupoštevanju njihovih pravic. Potem je tu še pereča problematika priseljevanja, predvsem tista, ki je povezana z balkansko potjo, ki bo predmet predlogov, skladnih z načeloma dostojanstva in dobrodošlice. Ob tej priložnosti – zaključujeta Treu in Majcen – bo ponovno poudarjena potreba po ponovnem zagonu sodelovanja med Italijo in Slovenijo, tudi v okviru novega in zdaj nujnega načrta za evropsko enotnost.
“Postopek za ugotavljanje kršitev, uveden proti Italiji v zvezi z dostopom do enotnega dodatka in dohodka državljana, potrjuje, kako upravičeni so bili ugovori, ki jih je takoj izrazila mreža medregionalnih sindikalnih svetov, ki so jih delili nacionalni CGIL, CISL in UIL ter Evropska konfederacija sindikatov.” Predsednik Csi Fvg-Slovenija Roberto Treu komentira sprožitev postopka za ugotavljanje kršitev s strani Evropske komisije. »Csi Fvg-Slovenija in enotna mreža Csi – pojasnjuje Treu – sta to vprašanje večkrat izpostavila tako pred prejšnjo vlado, znotraj katere pa je prevladala diskriminatorna linija Lige, kot tudi pred Evropsko komisijo. Izključitev delavcev s stalnim prebivališčem v tujini iz enotnega dodatka, ki je v nasprotju z zakonodajo Skupnosti o socialni varnosti, je bila tudi v središču zadnjega čezmejnega sindikalnega srečanja, organiziranega v Rabuieseju ob prvem maju. Poziv, ki ga je Treu objavil v imenu Csi, v skladu s stališči nacionalnih sindikatov, začenši s konfederalnima sekretarkama Cgil Danielo Barbaresi in Tanio Scacchetti, je, naj se “nemudoma upoštevajo ugovori Komisije, s čimer se odpravi diskriminacija delavcev, ki prebivajo v tujini, in se izogne neuporabnemu in škodljivemu neposrednemu spopadu z Brusljem”.
Poziv k prekinitvi ognja in “pravim pogajanjem, ki zagotavljajo trajen mir po vsej Evropi”, kot ga bodo Cgil, Cisl in Uil sprožili s prvomajskih trgov, pa tudi h krepitvi sodelovanja med Italijo in Slovenijo. Tako za pospešitev razvoja celotnega območja, na obeh straneh meje, kot za izgradnjo novih dvostranskih sporazumov o davčnih zadevah, ki nam omogočajo, da prepoznamo posebnost čezmejnega dela in okrepimo njegovo zaščito. To zahtevajo voditelji CSIR Furlanije Julijske krajine Slovenije, tudi v imenu Cgila, Cisla in Uila ter sosednjih republiških sindikatov Zsss in Ks’ 90. Zahtevo, ki jo je predsedstvo CSIR z Robertom Treujem in Petrom Majcenom zaupalo tudi županoma Capodistrie in Trsta Alešu Bržanu. in Roberto Dipiazza, danes dopoldne povabljen (a se Dipiazza ni udeležil, kljub napovedani prisotnosti) na mejni prehod Rabuiese na tradicionalno izmenjavo voščil med sindikalnimi organizacijami ob prvem maju.
»Iz teh dežel, prizorišča dolgoletnih bolečih izkušenj po drugi svetovni vojni, pošiljamo poziv – beremo v dokumentu, ki je bil danes predstavljen v Rabuieseju – za nadaljnjo krepitev poti sodelovanja, sodelovanja ter gospodarskega in socialnega povezovanja, ki se je s težavo gradilo iz dneva v dan. Sodelovanje med obmejnimi občinami, ki so že dosegle pomemben rezultat podelitve naziva Gorica in Nova Gorica za Evropsko prestolnico kulture 2025, je treba nadaljevati tudi v Julijskem prostoru na podlagi utrjenih odnosov, ki dajejo nov zagon gospodarskemu, družbenemu in okoljskemu razvoju.«
Sklicevanje na okolje in trajnostni razvoj ni naključno. Pravzaprav Csir in čezmejni sindikati, »ob upoštevanju potrebe po diverzifikaciji virov oskrbe z energijo, menijo, da morebitna postavitev obratov za ponovno uplinjanje v zalivu Capodistria in Trstu ni združljiva z logističnimi, pristaniškimi in okoljskimi pogoji«.
Toda na vrhu seznama prednostnih nalog CSIR ostaja vprašanje čezmejnega dela. »CSIR Fvg-Slo – beremo naprej v dokumentu – ponovno poudarja, da je treba premagati ovire in razlike pri prostem pretoku delavcev ter zagotoviti enake pravice čezmejnim delavcem.« Med kritičnimi vprašanji na tem področju so tudi tista, povezana z uvedbo enotne in univerzalne olajšave. To je ukrep, ki »z zahtevo po rezidentstvu v Italiji kot pogoju za izplačilo pomeni močno kazen za čezmejne delavce, ki so izgubili svoje družinske dodatke in so izključeni iz gospodarskih in davčnih ugodnosti nove zakonodaje«. Od tod zahteva, da se “integrirajo dvostranski sporazumi o davčnih zadevah med Italijo oziroma Slovenijo in Hrvaško, kot je bilo že storjeno s Švico, da se prizna specifičnost čezmejnega dela in razrešijo vsi sporni vidiki, tudi z namenom spodbujanja rednega dela”, ter da se poseže v “zelo resne in zdaj nevzdržne zamude in molke INPS pri upravljanju pokojninskih praks, ki zadevajo tiste, ki so si pridobili socialno socialno varnost.” varnostne pravice v Italiji in prebivanje v sosednjih državah, položaj, ki je zdaj nevzdržen in ga je treba čim prej rešiti.
Podpora ogroženim gospodinjstvom za več tisoč obmejnih delavcev z bivališčem v tujini in za italijanske delavce, zaposlene onkraj meje. Alarm je sprožil Medregijski sindikalni svet FJK – Slovenija s predsednikom Robertom Treuom, ki je poudaril »potrebo, da se hitro pridobi pojasnilo od italijanskega pokojninskega zavoda Inps v zvezi z izvedbeno okrožnico, da se prepreči, da bi bili obmejni delavci neupravičeno prizadeti zaradi lahko tudi znatnega zmanjšanja dohodka, povezanega z odpravo družinskih nadomestil in prejšnjih odbitkov za družinske izdatke, kar je v celoti v nasprotju z predpisi Evropske unije na tem področju«.
Treu razlaga, da je težava nastala zaradi razlik med ureditvijo, povezano z enotnim nadomestilom, ki bo za zaposlene delavce začelo veljati 1. marca letos in pravili, ki so veljala za prejšnja družinska nadomestila. Slednja so se izplačevala na podlagi obstoječih konvencij predvsem tujim delavcem, tudi tistim, ki nimajo stalnega prebivališča v Italiji, medtem ko je enotno nadomestilo pogojeno s stalnim prebivališčem in naslov za vročanje v Italiji. »Vendar je to«, razlaga Treu »v nasprotju s predpisi Evropske unije, na podlagi katerih je družinsko nadomestilo za delavca vezano na kraj, kjer opravlja delo«. Tako je nastala potreba po pojasnilih za izvajanje, če bo potrebno, pa tudi po spremembi zakonodaje »da se izognemo«, nadaljuje Treu »paradoksalnemu učinku, da bi predpis, kot je tisti v zvezi z enotnim nadomestilom, uveden za boljšo zaščito delavcev, v primeru obmejnih delavcev, lahko pomenil izgubo katerekoli koristi in bi močno prizadel dohodek ter družinske razmere«. Kot navedeno, obstaja zaskrbljenost tudi za možne vplive na izplačevanje družinskih dodatkov za italijanske obmejne delavce, ki so zaposleni onkraj meje in tudi za možne negativne posledice v Deželi glede neurejenih delovnih razmerij: »povsem očitno je«, razlaga Treu, »da bi morebitna izguba družinskega nadomestila dejansko lahko spodbujala zaposlovanje na črno«.
Ker ni pojasnil s strani pokojninskega zavoda Inps, je nacionalna koordinacija medregijskih sindikalnih svetov Cigl-Cisl-Uil zahtevala nujno srečanje z vodstvom pokojninskega zavoda in ministrstvom za delo. »Vendar je bila ta tema«, zaključuje Treu, »že načeta tudi v razmerju do Evropske komisije«.
Slovenija naj ponovno preuči nacionalne ukrepe, predsedstvo MSS za Furlanijo Julijsko krajino – Slovenijo želi ponovno izpostaviti, da nasprotuje ukrepom, ki jih je slovenska vlada uvedla glede vstopa v državo in izstopa iz nje zaradi omejitev za čezmejne delavce, ki so dolžni opravljati testiranje vsakih 72 ur, če niso bili polno cepljeni oziroma če niso preboleli covida. Gre za ukrep, ki ovira prost pretok, kot ga predvidevajo evropske direktive.
Zato je MSS pozval Vlado Republike Italije in Vlado Republike Slovenije, naj si prizadevata za spremembo navedenih ukrepov in da se zagotovi dejanska mobilnost na področju dela. Ti enostranski ukrepi vplivajo na prost pretok, saj bi namreč morali biti usklajeni s sosednjimi državami. MSS poleg navedenega poziva Deželo Furlanijo Julijsko krajino, da prevzame aktivno vlogo v dogovarjanju s slovenskimi inštitucijami, tudi v interesu deželnega trga dela.
MSS/ Slo, Roberto Treu, Peter Majcen
Pohvaliti gre sprostitev prehajanja meje za delavce in državljane s stalnim prebivališčem v obmejnem prostoru, za kar gre zahvala pobudi senatorke Rojčeve in državne poslanke Serracchianijeve. Tudi minister za zdravje je izkazal interes in pozornost za gospodarske, socialne in kulturne potrebe v našem čezmejnem prostoru. Danes smo priča novemu padcu tistih meja, ki so bile že dolgo nazaj presežene v vsakodnevnem življenju in v glavah ljudi na tej in oni strani meje. Zato se lahko nadaljuje prepletanje odnosov in ponovno izkaže ves svoj potencial, ki ga je dolgo zavirala epidemija.
Roberto Treu, Predsednik Medregijskega sindikalnega sveta FJK-Slovenija
»Drži, da so bili sprejeti ukrepi, s katerimi se je deloma zaščitilo obmejno delo, je pa tudi res, da je obmejna mobilnost utrpela hude posledice. Medregijski sindikalni svet Cgil Cisl Uil Zsss Ks90 si zato želi popolne sprostitve prostega pretoka«. To je bilo mogoče prebrati v pozivu, ki so ga danes objavile slovenske in italijanske organizacije ob tradicionalnem nagovoru na dan pred 1. majem, ki je bil letos organiziran na Trgu Evrope v bližini mejnega prehoda, kjer je potekala pridružitev Slovenije Evropski uniji maja 2004. Na dan pred 1. majem so se udeleženci v prisotnosti obeh županov zbrali, da bi proslavili imenovanje Nove Gorice-Gorice za Evropsko prestolnico kulture 2025. Ob tem dogodku so Medregijski sindikalni svet in čezmejne organizacije obema občinama predlagali, naj organizirajo specifične dogodke za valorizacijo kulture obmejnega dela. Ravno to je bila osrednja tema današnjega dogodka, na katerem so sindikati izpostavili »najpomembnejša vprašanja, ki so prizadela in še prizadevajo obmejne delavce in ki so še vedno prisotna zlasti na področju dela od doma, družinskih dodatkov in drugih pomembnih vprašanj, povezanih s socialnimi izdatki, pomočjo in davčno obravnavo«. Na te teme je sindikat, kot razlaga predsednik MSS Roberto Treu, »v teh dneh javno izpostavil pogovore z Evropskim organom za delo (Ela) s ciljem, da se odpravijo diskriminacija in negativni vplivi ter da se doseže enakost pri obravnavi obmejnega dela na gospodarskem področju, na ekonomskem področju in na področju socialnih prispevkov ter na davčnem področju«.
V prilogi besedilo poziva.
Menimo, da je treba dati nekaj pojasnil v zvezi z začetkom veljavnosti določil, ki se nanašajo na vstopanje italijanskih obmejnih delavcev v Slovenijo. Uvodoma ugotavljamo in poudarjamo, da želi Medregijski sindikat Furlanije Julijske krajine-Slovenije doseči upoštevanje priporočil Sveta Evrope v korist ohranjanja pravice do mobilnosti za obmejne delavce tudi in zlasti v času pandemije Covid. Velja poudariti, da lahko osebe s stalnim prebivališčem, ki odhajajo v Slovenijo delat, v šolo/študirat oziroma zaradi drugih potreb, predvidenih s predpisi, v Slovenijo vstopajo ob predložitvi negativnega rezultata testiranja v zadnjih sedmih dneh in da lahko testiranje brezplačno opravijo pri slovenskih zdravstvenih službah na glavnih mejnih prehodih med državama. Zadošča podpis samoizjave, da želi posameznik opravljati testiranje. Rezultat testiranja se sporoči v nekaj minutah.
MSS želi, da se stvari čimprej vrnejo v običajno stanje. Izrazil je pohvalo Sloveniji za izvajanje navedenih ukrepov, saj je Slovenija sprejela pobudem, katere je pred nekaj dnevi predlagal MSS, tako kot so to storile italijanske sindikalne organizacije v zvezi s prehajanjem meje med Furlanijo Julijsko krajino in Avstrijo.
Slovenske in italijanske organizacije v okviru MSS so na voljo za dodatna pojasnila oziroma pomoč.
Predsedstvo MSS Fjk-Slovenija Cgil, Cisl, Uil – Zsss, Ks90
Roberto Treu
Odločitev slovenske Vlade, da predpiše obvezno testiranje za vstop v državo do 15. marca, bo močno pogojevala gibanje obmejnih delavcev. Čeprav se zavedamo, da so bili ukrepi sprejeti zaradi zaostrovanja pandemskih razmer, pa Medregijski sindikalni svet FJK-Slovenija upa, da bo razvoj situacije pozorno spremljan z namenom, da se lahko čim prej uveljavlja pravica do prostega pretoka obmejnih delavcev, kot je določeno v smernicah Evropskega sveta v zvezi s prehajanjem meje v času pandemije.
Desetdnevni moratorij pred začetkom veljavnosti ukrepa predstavlja dodatno možnost, da se delavcem omogoči, da se organizirajo in opravijo testiranje, lahko tudi z uporabo »hitrih« antigenskih testov, ki so cenejši in enostavnejši za uporabo, čeprav so v lekarnah Furlanije Julijske krajini težko dosegljivi. MSS kljub navedenemu poziva slovensko Vlado, da prevzame strošek testov za obmejne delavce, kot se to dogaja v Avstriji in omogoči, da tudi osebe brez stalnega prebivališča v Sloveniji tam opravljajo testiranje. MSS in vanj včlanjeni slovenski ter italijanski sindikati so na voljo obmejnim delavcem in delavkam, da jim pomagajo v zvezi z vsem potrebnim.
Predsedstvo MSS FJK-Slo Cgil Cisl Uil Zsss Ks90
Roberto Treu, Peter Majcen
Na tradicionalnem prvomajskem srečanju so se 29. aprila v Divači zbrali člani Medregijskega sindikalnega sveta dežele Furlanije – Julijske krajine in Slovenije. Simbolno so srečanje predstavniki sindikalnih central CGIL, CISL, UIL iz Italije ter ZSSS in KS 90 iz Slovenije pričeli na železniški postaji, na stičišču dveh prog, ki povezujeta pristanišči Koper in Trst s srednjo in vzhodno Evropo, nadaljevali pa so ga na sedežu občine v družbi tamkajšnje županje Alenke Štrucl Dovgan.
Pogovor je tekel o razvojnih vprašanjih in o prihodnosti Evrope. Sindikalisti so se strinjali, da mora biti Evropa pravičnejša do delavcev, prinašati mora bolj kakovostna delovna mesta, višje plače in pokojnine, varnost in zdravje pri delu ter dejansko spolno enakost in pravice. V njej ne sme biti ovir za mobilnost delovne sile, za čezmejne delavce na obeh straneh meje pa naj bodo pravila in pravice jasne, zaposlovanje pa zakonito. Evropa ne sme več temeljiti na varčevalni politiki, biti mora demokratična in solidarna, so še poudarili sindikalisti ob prihajajočih evropskih volitvah. »Bogati nas dolgoletno medsindikalno sodelovanje na tem obmejnem območju z zapleteno in bolečo zgodovino,« so bili jasni in poudarili zavezanost skupnega delovanja v podporo ideji »dejansko združene Evrope«.
